Zagovornik načela enakosti v postopku ugotavljanja diskriminacije obsojenk na prestajanju zaporne kazni v zaporu Ig ni ugotovil diskriminacije na podlagi spola pri resocializacijskih dejavnostih. Razlike v dodatnih dejavnostih, ki jih slovenski zapori nudijo ženskam in moškim na prestajanju zaporne kazni, po ugotovitvah Zagovornika ne temeljijo na spolu obsojencev, ampak na različnih pristopih posameznih zaporov, ki so odvisni tudi od strogosti režima zapornih kazni ter prostorskih in kadrovskih zmožnosti posameznega zapora. Zagovornik je Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij vseeno priporočil, naj zapornicam na Igu zagotovi več dodatnih dejavnosti, podobnih tistim, ki jih imajo moški obsojenci v različnih zaporih po državi.
Na Zagovornika se je obrnila zapornica, ki je zatrjevala slabšo obravnavo žensk na prestajanju zaporne kazni v primerjavi z moškimi obsojenci. Navedla je, denimo, da se je nekaj zapornikov iz zapora Dob udeležilo športnega dogodka v Planici, medtem ko zapornice doslej še niso imele te možnosti. V koprskem zaporu so zapornikom organizirali plavanje v morju, v celjskem omogočili sajenje dreves, zapornice v edinem ženskem zaporu v državi pa so dodatne dejavnosti imele pretežno v prostorih zapora.
Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije zaradi navedb predlagateljice preveril, ali obstaja različno obravnavanje zapornic v primerjavi z zaporniki, in sicer glede omogočanja udeležbe na raznih dogodkih, prireditvah in dejavnostih izven zavoda kot ene od oblik resocializacije. Osredotočil se je na vprašanje, ali zatrjevano različno obravnavanje temelji na osebni okoliščini spola zapornikov. Po zakonu o varstvu pred diskriminacijo je namreč diskriminacija vsako neupravičeno neenako obravnavanje osebe na podlagi njenih osebnih okoliščin v primerjavi z drugimi, ki so v primerljivem položaju, a teh osebnih okoliščin nimajo.
Po pridobitvi pojasnil s strani zapora na Igu, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in Varuha človekovih pravic je Zagovornik ugotovil, da so se aktivnosti, ki jih je prijaviteljica domnevne diskriminacije navedla v prijavi, lahko udeležili moški obsojenci, ki kazen prestajajo v milejšem režimu – odprtem ali polodprtem. Določene dejavnosti izven prostorov zavoda za prestajanje zaporne kazni izvaja tudi že iški zapor, in sicer prav tako za obsojenke v milejšem režimu.
Zagovornik je ugotovil tudi, da so dogodki in aktivnosti, ki predstavljajo del resocializacije zaprtih oseb, v zaporih organizirani različno glede na prostorske, kadrovske in druge specifike zaporov in glede na potrebe in interese zaprtih. Pri tem ni zapovedano, da morajo biti ti dodatni ukrepi v vseh zavodih za prestajanje zaporne kazni identični, morajo pa zadostiti vsem predpisanim zahtevam in minimalnim standardom.
Na podlagi teh dejstev je Zagovornik odločil, da različna obravnava zapornikov in zapornic v obravnavanem primeru ne temelji na spolu, ampak na različnih individualnih pristopih posameznih zavodov k organiziranju določenih ugodnosti za zapornike, ki k enotnemu oziroma identičnemu pristopu tudi niso zavezani. Zato diskriminacije ni ugotovil.
Ker so vse ženske obsojenke na zaporno kazen v Sloveniji nameščene izključno v zaporu Ig in ker so obsojenke v zaprtem režimu posebej ranljiva skupina, je Zagovornik Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) priporočil, naj zapor Ig v prihodnje ob upoštevanju vseh omejitev v okviru svojih zmožnosti in prilagojeno danim specifikam pogosteje pristopi k izvedbi določenih podobnih aktivnosti za obsojenke, kot so jih bili v preteklosti že deležni moški obsojenci.
To je kratek povzetek odločbe Zagovornika, ki je v celotni dostopna na spletni strani organa za varstvo pred diskriminacijo na naslovu https://zagovornik.si/zakljucena-ugotavljanja-diskriminacije/.
Zagovornik je sicer septembra 2020 ugotovil diskriminacijo zapornic na Igu v primerjavi z zaporniki na Dobu. Diskriminacijo je ugotovil pri sprejemanju obiskov, saj so morali v ženskem zaporu obiskovalci včasih počakati, da se sprosti soba za obiske, ali pa so jih zaradi prezasedenosti prostorov pozvali, naj se oglasijo kasneje. Diskriminacijo je ugotovil tudi pri omogočanju zasebnih stikov, saj je bilo za moške zapornike na Dobu kot dodatna ugodnost na voljo šest garsonjer, ki omogočajo prenočitev z intimnimi partnerkami, v zaporu na Igu pa prenočevanje partnerjev z obsojenkami ni bilo mogoče. Slabše kot nekateri moški zaporniki na Dobu so bile nekatere zapornice obravnavane še pri uporabi mobilnih telefonov in interneta.
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, ki je organ v sestavi Ministrstva za pravosodje, se je na ugotovitve Zagovornika pritožila na Upravno sodišče, nekdanja ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič pa je nato na srečanju z zagovornikom Miho Lobnikom oktobra 2020 napovedala, da bo kljub pritožbi Uprava izboljšala razmere v zaporu Ig.
Več o tej odločitvi Zagovornika je na naslovu https://zagovornik.si/zagovornik-ugotovil-diskriminacijo-zapornic-na-igu/.
