Oblike diskriminacije
Neposredna diskriminacija obstaja, če je oseba ali skupina oseb zaradi določene osebne okoliščine bila, je ali bi lahko bila v enakih ali podobnih situacijah obravnavana manj ugodno kot druga oseba ali skupina oseb.
- Primer: Oglas za delo, v katerem za administrativna dela iščejo zgolj ženske, stare pod 30 let, čeprav to delo lahko opravljajo tudi mlajši ali starejši vseh spolov.
Posredna diskriminacija obstaja, kadar je oseba ali skupina oseb z določeno osebno okoliščino bila, je, ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralne določbe, merila ali prakse v manj ugodnem položaju kot druge osebe.
Posredna diskriminacija se pogosto pojavi ob na videz nevtralnih merilih, ki naj bi bila enaka za vse, v praksi pa se pokaže, da imajo diskriminatoren učinek za določene posameznike ali skupine. O kršitvi prepovedi diskriminacije lahko govorimo, če rabe spornih meril ni mogoče upravičiti kot ustreznih, nujno potrebnih in sorazmernih z zasledovanim ciljem.
- Primer: Občina kot enega od prednostnih kriterijev za dodelitev neprofitnega stanovanja postavi kriterij višje stopnje izobrazbe. Tak kriterij, ki je navidezno nevtralen, nesorazmerno zapostavlja romsko populacijo, v kateri je izobrazbena struktura izrazito nizka v primerjavi z ostalo populacijo.
Nadlegovanje šteje za eno od oblik diskriminacije in predstavlja nezaželeno ravnanje, povezano s katero koli osebno okoliščino, ki ima učinek ali namen ustvarjati zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje za osebo in žali njeno dostojanstvo.
- Primer: Pripovedovanje šale v družbi na račun invalidovih, pri čemer osebo, ki skrbi za svojo invalidno mati, taka šala globoko užali, čeprav pri drugih ne vzbudi istih občutkov.
Nadlegovanje se lahko pojavi na raznovrstnih področji družbenega življenja.
Ena najpogostejših oblik nadlegovanja je nadlegovanje na delovnem mestu. Zakon o delovnih razmerjih določa obveznost delodajalca, da zagotavlja takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu ali drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev.
V praksi se je izkazalo, da se pogosto zamenjuje razumevanje, kdaj je določeno ravnanje nadlegovanje, šikaniranje ali mobing oziroma trpinčenje. Bistvena razlika med nadlegovanjem na eni strani ter šikaniranjem in trpinčenjem na drugi, je, da pri trpinčenju in šikaniranju nedopustno ravnanje ni nujno povezano z eno ali več osebnimi okoliščinami.
Šikaniranje pomeni namerno povzročanje nevšečnosti, neprijetnosti, zapostavljenosti in podobno. O šikaniranju govorimo, kadar hoče nekdo drugemu škodovati oziroma kadar delodajalec vodi postopek v zvezi z delavčevimi pravicami ali obveznostmi izključno z namenom škodovati delavcu.
Za mobing oziroma trpinčenje pa gre v primeru sistematičnega in dalj časa trajajočega slabega ravnanja, ki žrtvi povzroči socialne, psihične in zdravstvene težave.
Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Spolno nadlegovanje je opredeljeno kot posebna oblika diskriminacije, ki ni vezana na nobeno osebno okoliščino.
- Primer: Urška je zaposlena kot pomočnica kuharja v kuhinji, v kateri delajo večinoma moški. Nadrejeni se na njen račun šali in izraža neprimerne komentarje, ki ne prenehajo, temveč se nadlegovanje le še stopnjuje. To vključuje tudi neprimerno »naključno« dotikanje.
Spolno nadlegovanje se lahko izrazi v različnih oblikah, in sicer kot verbalno ravnanje (npr. sugestivne pripombe in opazke, namigovanja, opolzki komentarji, žvižganje), neverbalno ravnanje (na primer spolno sugestivne geste, mimika, kazanje pornografskih ali spolno sugestivnih slik) ter fizično ravnanje (na primer neprimerno dotikanje, drgnjenje ob telo osebe, masaža po različnih delih telesa, objemanje, poljubljanje in podobno).
Včasih ima lahko glede na kontekst tudi naravo opustitev, na primer načrtno ignoriranje, molk, neodzivnost.
Pri spolnemu ravnanju je ključno, da gre za poseg v osebno, ne nujno tudi fizično integriteto posameznika. Posebnost spolnega nadlegovanja je predvsem v tem, da ni potrebno iskati nobenega primerljivega položaja oziroma druge osebe, ki bi bila nevtralno merilo občutljivosti, saj je temeljni kriterij za kršitev dostojanstva lastna presoja prizadetega.
Nekateri od znakov spolnega nadlegovanja lahko že izpolnjujejo znake kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost (kot na primer kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, spolno nasilje, posilstvo).
Navodila za diskriminacijo so ena od oblik diskriminacije in predstavljajo vsakršna navodila, katerih posledica je bila, je ali bi lahko bila diskriminacija.
Navodila za diskriminacijo vključujejo tudi navodilo, da se diskriminacije ne prepreči oziroma odpravi.
Pri navodilu gre za odredbo, ukaz ali drugo navodilo, naj se osebo diskriminira zaradi določene osebne okoliščine.
Primer: Ko je na plesišču nočnega lokala zaplesal gejevski par, je lastnik lokala varnostnikom naročil, naj par odstranijo iz lokala.
Pozivanje k diskriminaciji pomeni vsako spodbujanje drugih oseb k dejanjem, katerih posledica je bila, je ali bi lahko bila diskriminacija. K hujšim prepovedanim ravnanjem šteje zlasti podajanje ali širjenje rasističnih, versko, narodnostno in spolno razlikovalnih pozivov, napeljevanje, ščuvanje, hujskanje k sovraštvu in diskriminaciji ter širše javno pozivanje, ki spodbuja k diskriminaciji. Pozivanje k diskriminaciji je ena od oblik diskriminacije.
Diskriminatorno in zato prepovedano je tudi javno opravičevanje zapostavljanja ali preziranja oseb ali skupine oseb z določeno osebno okoliščino kot tudi opravičevanje idej o prevladi ali večvrednosti osebe ali skupine oseb z določenimi značilnostmi, ki izvirajo iz navedenih osebnih okoliščin, nad tistimi, ki niso člani te skupine.
K hujšim prepovedanim ravnanjem šteje zlasti podajanje ali širjenje rasističnih, versko, narodnostno in spolno razlikovalnih pozivov, napeljevanje, ščuvanje, hujskanje k sovraštvu in diskriminaciji ter širše javno pozivanje, ki spodbuja k diskriminaciji.
Primeri:
- Objava na Facebooku, ki poziva k poboju vseh muslimanov.
- Javno opravičevanje nadvlade bele rase in poniževanje ostalih narodnosti, ras ali etičnega porekla.
- Poniževanje žensk in opravičevanje moške nadvlade z razlogom, da so ženske intelektualno manj razvite od moških.
Viktimizacija je izpostavljanje diskriminirane osebe ali osebe, ki ji pomaga, neugodnim posledicam zaradi njenega ukrepanja, katerega namen je preprečiti ali odpraviti diskriminacijo.
Neugodne posledice (npr. v obliki sankcij, šikaniranja, nadlegovanja), ki bi jim bili lahko posamezniki izpostavljeni zaradi njihovega ukrepanja proti diskriminaciji (npr. vložitev pritožbe, nastopanje v vlogi zaupnika, priče), oziroma povračilni ukrepi so prepovedani.
- Primer: Učitelj nenehno zbada učenca, ker je podprl pritožbo drugega učenca zaradi diskriminacije na podlagi etničnega porekla.
Pri diskriminaciji preko povezave je razlog za diskriminatorno obravnavo neka osebna okoliščina, ki je posameznik sicer nima, vendar pa je na določen način povezan z osebo (ali skupino), ki to osebno okoliščino ima.
Primera:
- Jasna je na delovnem mestu pogosto izpostavljena žaljivim pripombam, elektronskim sporočilom ter zbadanju kolegov zaradi svoje hčere, ki je lezbijka in je znana aktivistka za pravice istospolno usmerjenih.
- Posameznik se je v postopku kandidiranja za delovno mesto izkazal kot najboljši kandidat. Naknadno je delodajalec izvedel, da ima kandidat hudo invalidnega otroka z zapletenimi negovalnimi dogovori, ki bi lahko povzročili dolgotrajne odsotnosti na delovnem mestu, zaradi česar je bila njegova prošnja za zaposlitev zavrnjena.
Vsako neenako obravnavanje na podlagi osebne okoliščine ne pomeni nujno kršitve prepovedi diskriminacije. Veljavna zakonska ureditev (13. člen ZVarD) na splošno ne izključuje različnega obravnavanja na podlagi določene osebne okoliščine, če takšno različno obravnavanje temelji na legitimnem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna, potrebna in sorazmerna.
Za razlikovanje, ki temelji na nekaterih osebnih okoliščinah (npr. spolu, rasi, etničnem poreklu, spolni usmerjenosti) in na nekaterih področjih družbenega življenja (npr. zaposlovanje in delo), je kriterij presoje upravičenega neenakopravnega obravnavanja strožji kot drugod.
Izjeme od prepovedi neposredne diskriminacije
Nekatere izjeme dopustnega neenakega obravnavanja so posebej opredeljene v zakonodaji, kot na primer:
- Ugodnejša obravnava, namenjena posebni zaščiti nosečih žensk (peti odstavek 13. člena ZVarD);
- izpolnjevanje določene osebne okoliščine za zaposlitev na nekem delovnem mestu je lahko upravičen pogoj za zaposlitev; čeprav izključuje tiste, ki ga ne izpolnjujejo (npr. zaposlitev v določeni verski organizaciji, kjer se od posameznika zahteva pripadnost tej veri, pri tem pa mora zahteva po pripadnosti predstavljati legitimno in upravičeno poklicno zahtevo glede na etiko organizacije);
- zaposlitev zgolj pripadnikov enega spola, kadar osebna okoliščina spola predstavlja bistveno in odločilno poklicno zahtevo – primer zaposlitve osebe na Carinski upravi, ki bo izvajala osebne kontrolne preglede potnic. Ker lahko pregled ženskih potnic opravljajo le ženske, zaposlitveni kriterij, ki predvideva točno določen spol kandidatov (v tem primeru žensk), ni diskriminatoren.
Izjeme od prepovedi posredne diskriminacije
- Primer: Gradbeno podjetje zahteva, da vsi delavci na gradbišču nosijo zaščitne čelade. Tak pogoj bi lahko predstavljal posredno diskriminacijo za pripadnike tistih religij, v katerih je nošenje naglavnega pokrivala obvezno. Ker pa omenjeni pogoj temelji na legitimnem cilju – varnosti delavcev pri delu in so sredstva za dosego tega cilja ustrezna in nujno potrebna, je takšna zahteva gradbenega podjetja legitimna in ne predstavlja diskriminacije.