Mednarodno sodelovanje

Zakon o varstvu pred diskriminacijo Zagovorniku načela enakosti nalaga izmenjavo rezultatov raziskav in drugih podatkov o diskriminaciji z mednarodnimi institucijami, ki jih nato uporabijo pri svojih raziskavah in analizah.

Sodelovanje poteka tudi v obratni smeri: Zagovornik od mednarodnih institucij in njihovih predstavnikov v Sloveniji spoznava tuje dobre prakse in jih vključuje v svoje delo.

Mednarodno sodelovanje vključuje bilateralno sodelovanje, izmenjavo podatkov v okviru Evropske unije in aktivno sodelovanje v delovnih telesih krovne evropske organizacije organov za enakost – Equinet.

Poleg tega Zagovornik sodeluje tudi z organi Sveta Evrope (Komisar Sveta Evrope za človekove pravice, Komisija Sveta Evrope za boj proti rasizmu in nestrpnosti, Svetovalni odbor za Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin) in z Organizacijo združenih narodov.

Mednarodne institucije

Evropska komisija kot varuhinja pravne ureditve Evropske unije skrbi za oblikovanje zakonodajnih predlogov in politik Evropske unije ter pravilno in popolno izvajanje pravnega reda Evropske unije. Področje boja proti diskriminacije v okviru Evropske komisija pokriva Generalni direktorat za pravosodje in potrošnike. Evropska komisija na področju boja proti diskriminaciji sprejema raznovrstne ukrepe, namenjene zlasti:

  • izboljšanju znanja o diskriminaciji z ozaveščanjem prebivalcev o njihovih pravicah in dolžnostih ter o pozitivnih učinkih raznolikosti;
  • podpori posrednih akterjev (nevladne organizacije, socialni partnerji, organi za enakost), v zvezi z izboljšanjem zmogljivosti pri boju z diskriminacijo;
  • podpori razvoja politik enakosti na nacionalni ravni in spodbujanju izmenjavi dobrih praks med državami EU;
  • doseganju sprememb na področju boja proti diskriminaciji z dejavnostmi usposabljanja za boj proti diskriminaciji;
  • spodbujanju razvoja politik raznolikosti ter vključevanja na delovnem mestu.

Za zagotovitev ustrezne uporabe pravic Evropske unije do enakega obravnavanja v praksi Evropska komisija državam članicam priporoča, da si prizadevajo:

  • povečevati ozaveščenost javnosti o protidiskriminacijskih pravicah in prizadevanja osredotočijo na tiste, ki so najbolj ogroženi, ter v ta prizadevanja vključijo delodajalce in sindikate. Evropska komisija zagotavlja finančna sredstva za izvajanje takšnih dejavnosti in je objavila praktični priročnik za žrtve diskriminacije;
  • olajšati poročanje o diskriminaciji za žrtve z izboljšanjem dostopa do mehanizmov za pritožbe. Nacionalni organi za spodbujanje enakosti imajo pri tem ključno vlogo, Evropska komisija pri tem podpira mreženje organov za spodbujanje enakosti in zagotavlja, da lahko učinkovito izvajajo svoje naloge v skladu z zahtevami zakonodaje EU;
  • zagotoviti dostop do sodnega varstva za žrtve diskriminacije. Priročnik Evropske komisije za žrtve vključuje posebne smernice o tem, kako vložiti in nadaljevati pritožbo zaradi diskriminacije, poleg tega pa Evropska komisija financira usposabljanje za pravnike in nevladne organizacije, ki zastopajo žrtve diskriminacije, glede načina uporabe zakonodaje EU o enakosti;
  • obravnavati posebno diskriminacijo, s katero se soočajo Romi, kot del svojih nacionalnih strategij za vključevanje Romov.

Povezava:

Evropska unija je leta 2007 ustanovila Agencijo Evropske unije za temeljne pravice – FRA (Fundamental Rights Agency), da bi institucijam in državam članicam EU zagotavljala neodvisno pomoč in strokovno znanje s področja temeljnih pravic. Sedež se nahaja na Dunaju, deluje s 113 zaposlenimi ter razpolaga z 21,2 milijona evrov; 73 odstotka proračuna se porabi za operativne dejavnosti.

Poleg podporne vloge FRA izvaja tudi več vseevropskih raziskav s posameznih področij (nasilje nad ženskami, diskriminacija na podlagi različnih osebnih okoliščin, sovražni govor, itd.). Te raziskave predstavljajo pomemben doprinos k razumevanju in naslavljanju negativnih družbenih pojavov, kot sta npr. sovražni govor ali diskriminacija.

Področje dela FRA vključuje raznolike problematike, povezane z mnogimi osebnimi okoliščinami kot npr. spol, veroizpoved, politično prepričanje, spolna usmerjenost ali identiteta, invalidnost itd. FRA prav tako izdaja priročnike za pravnike o zakonodaji in sodni praksi Evropske unije. V priročnike je vključila tudi teme kot so azil, nadzor meja, priseljevanje, varovanje podatkov in boj proti diskriminaciji.

Agencija organizira letne konference o temeljnih pravicah, ki se jih udeleži več sto strokovnjakov in drugih deležnikov, tako iz institucij EU kot iz nacionalnih organov. Vsako leto je v ospredju ena izmed problematik kot npr. sovražni govor, priseljevanje, otrokove pravice.

Agencija FRA v okviru EU sodeluje z Evropskim parlamentom, Evropsko komisijo, Svetom EU ter agencijami EU. Izven EU sodeluje s Svetom Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Združenimi narodi. Na nacionalni ravni je v sodelovanju z vladnimi organi, med seboj povezuje in organizira izmenjavo dobrih praks med predstavniki držav članic.

Platforma za temeljne pravice – FRP (Fundamental Rights Platform) se uporablja za gradnjo dialoga s civilno družbo. Znotraj FRP sodeluje okoli štiristo organizacij civilne družbe iz vse EU, ki se sestanejo enkrat letno in zajemajo raznolike akterje z različnih področij delovanja.

Večletni okvir področij dela FRA vključuje: dostop do pravnega varstva, pomoč žrtvam kaznivih dejanj, vključno z odškodninami, digitalno družbo ter spoštovanje zasebnosti in varovanja osebnih podatkov, vključevanje Romov, pravosodno sodelovanje (razen v kazenskih zadevah), otrokove pravice, diskriminacijo, priseljevanje in integracijo priseljencev, vizume in mejni nadzor, rasizem, ksenofobija in nestrpnost.

Dajanje mnenj Evropskemu parlamentu, Komisiji in Svetu EU prav tako sodi med delovna področja FRA. To vključuje raziskave ali mnenja o posebnih področjih, ki niso nujno v delovnem programu FRA. Države članice jo lahko zaprosijo tudi za primerjalne podatke, npr. za uporabo pri pripravi nacionalnih politik. Države in druge institucije se pogosto sklicujejo na podatke posredovane s strani FRA.

Povezava:

 

Equinet je mednarodna nevladna organizacija, ki si prizadeva okrepiti prizadevanja za odpravo diskriminacije, za spodbujanje enakosti in zlasti za krepitev položaja in sposobnosti organov za načelo enakosti. To dosega z vsestranskim medsebojnim sodelovanjem 46 članic iz 34 evropskih držav, pa tudi s sodelovanjem z različnimi mednarodnimi akterji, zlasti Evropsko komisijo, ki v znatni meri podpira njegovo delovanje, pa tudi z Agencijo EU za človekove pravice, organi Sveta Evrope (Komisar za človekove pravice, ECRI idr.) ter Organizacijo združenih narodov.

Equinet predstavlja pomembno stičišče za delo teles za načelo enakosti na mednarodnem nivoju. Equinet skuša aktivno prispevati k razvoju pravne prakse in standardov varstva pred diskriminacijo.

Organi za načelo enakosti so neodvisne organizacije, ki pomagajo žrtvam diskriminacije, spremljajo in poročajo o problematiki diskriminacije in zagovarjajo enakopravnost. Njihove zakonsko določene naloge so promocija enakopravnosti in boj proti diskriminaciji v povezavo z eno ali več okoliščinami, ki jih pokriva pravo EU – spol, rasa, etnično poreklo, starost, spolna usmerjenost, veroizpoved, prepričanje in invalidnost.

Equinet navaja tudi, da zakonodaja EU o enaki obravnavi državam članicam nalaga ustanovitev organov za načelo enakosti. Večina članic je že izvedla ukrepe, povezane z Direktivo 2000/43/EC (o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost) in direktivami enakosti spolov (2010/41 o samozaposlenih, 2006/54 preoblikovana direktiva in 2004/113 o blagu in storitvah), ali z dopolnitvijo oz. preoblikovanjem že obstoječih institucij ali pa z ustanovitvijo novih, ki bodo izvajali naloge, določene z novo zakonodajo. Evropsko proti-diskriminacijsko pravo zahteva ustanovitev organov na področjih rase, etničnega porekla in spola. Kljub temu ima več držav posebne organe, namenjene naslavljanju diskriminacij tudi zaradi drugih okoliščin.

Zagovornik načela enakosti je prevzel tudi članstvo v združenju evropskih teles za načelo enakosti Equinet. Sodelovanje med članicami je usmerjeno zlasti v krepitev sposobnosti za učinkovito delo in razvoj njihovega potenciala (izobraževanja, prenos znanj in izkušenj ter dobrih praks, razprava o učinkoviti uporabi pravnega reda EU, o učinkovitih politikah, o strategijah razvoja, komunikacijskih prijemih itd), pa tudi podpora samim organizacijam pri zagotavljanju njihove samostojnosti in neodvisnosti.

Povezava:

V okviru Sveta Evrope delujejo trije organi, s katerimi Zagovornik načela enakosti tesneje sodeluje. V letu 2017 se je v Ljubljani Zagovornik načela enakosti sestal s člani Svetovalnega odbora Okvirne konvencije narodnih manjšin in s Komisarjem za človekove pravice.

Komisar za človekove pravice Sveta Evrope je politični organ in skrbi za spoštovanje in uveljavljanje človekovih pravic, spodbujanje izobraževanja in ozaveščanja o človekovih pravicah ter zagotavljanje spoštovanja aktov Sveta Evrope s področja človekovih pravic. Njegova vloga je pretežno preventivna in dopolnjuje vloge Evropskega sodišča za človekove pravice in drugih konvencijskih teles. Protokol št. 14. k Evropski konvenciji o človekovih pravicah uvaja nastop Komisarja za človekove pravice pred sodiščem kot tretje stranke in mu omogoča vlaganje pisnih mnenj ter sodelovanje v postopku.

Komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti sveta Evrope (European Commission against Racism and Intolerance – ECRI) deluje na področju človekovih pravic. Sestavljena je iz neodvisnih strokovnjakov in nadzoruje težave v povezavi z rasizmom, ksenofobijo, antisemitizmom, nestrpnostjo in diskriminacijo na podlagi rase, nacionalnega ali etničnega porekla, barve kože, državljanstva, religije in jezika. Izdaja poročila o državah članicah na teh področjih in priporočila glede ukrepanja. Komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti je prepričana, da organi za načelo enakost igrajo pomembno vlogo za preprečevanje diskriminacije na nacionalni ravni. V svojih splošnih priporočilih spodbuja njihovo ustanavljanje in krepitev že obstoječih. V boju proti rasizmu in nestrpnosti smatra Komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti nacionalne organe za načelo enakosti za strateške partnerje in z njimi krepi svoje delovne odnose.

Svetovalni odbor za Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin nadzoruje implementacijo in izvrševanje Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin Sveta Evrope. Slovenija je, kot pogodbenica Okvirne konvencije, zavezana vsakih 5 let poročati Odboru o stanju znotraj svojih nacionalnih meja, povezanim z varstvom manjšin. Člani Svetovalnega odbora nato Slovenijo obiščejo in Svetovalni odbor poda mnenje o izboljšanju, stagnaciji oziroma poslabšanju stanja v državi, hkrati pa tudi predloge za naslavljanje perečih težav. Na podlagi mnenja Odbora nato Odbor ministrov izda resolucijo, katere priporočila državo pogodbenico politično obvezujejo k izpolnitvi. Ker ima Zagovornik načela enakosti zakonsko predpisano možnost ugotavljanja diskriminacije tudi glede na osebni okoliščini narodnosti in etnične pripadnosti, so delovanje Svetovalnega odbora in njegova priporočila ključne smernice na tem področju tudi zanj.

Povezava:

Spoštovanje in varstvo človekovih pravic, katerih temelj je načelo nediskriminacije in človeško dostojanstvo, so ena izmed glavnih prioritet delovanja Organizacije združenih narodov. Človekove pravice so torej poleg ohranjanja mednarodnega miru in varnosti, spodbujanja prijateljskih odnosov med narodi, zavzemanjem za mednarodno sodelovanje in delovanja kot platforma svetovnega obsega, eno izmed ključnih področij razvoja Organizacije združenih narodov in njenih struktur.

Povezava:

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice predstavlja zavezo sveta k univerzalnim idealom človeškega dostojanstva. Je del sekretariata Organizacije združenih narodov in pretežno deluje v Ženevi. Prioritete delovanja Visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice so predvsem utrjevanje mednarodnih mehanizmov za varstvo človekovih pravic, spodbujanje enakopravnosti in boj proti diskriminaciji, prizadevanja v smeri delovanja vladavine prava, integracija človekovih pravic na področje razvojnih problematik in v gospodarstvo in koordinacija izobraževanja o človekovih pravicah. Zagovornik načela enakosti se pri svojem delu v določeni meri opira tudi na priporočila in smernice Visokega komisarja Združenih narodov, prav tako pa sodeluje z njihovo regionalno izpostavo.

Povezava:

Bilateralno sodelovanje

Bilateralno sodelovanje je del mednarodnega sodelovanja na konkretni ravni med dvema državama. Pri tem gre za specifične dogovore in dobre prakse, ki omogočajo rast nacionalnih organov za načelo enakosti. Bilateralno sodelovanje omogoča izmenjavo mnenj in dobrih praks iz prve roke.

Zagovornik načela enakosti je 26. januarja 2018, skupaj s Francoskim veleposlaništvom, organiziral okroglo mizo z naslovom Izzivi in priložnosti za ženske v podjetništvu: vpliv spola na kariero, v sklopu katere so tematiko predstavile: Tomislava Blatnik, predstavnica francoskega podjetja Samsic v Sloveniji, Živa Humer, raziskovalka na Mirovnem inštitutu, Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager in Andreja Poje, izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Okroglo mizo je moderiral Zagovornik načela enakosti, Miha Lobnik. Govorke so se v svojih prispevkih dotaknile izzivov, s katerimi so se, kot predstavnice ženskega spola, na svoji karierni poti soočale tudi same. Prav tako sta Živa Humer in Andreja Poje občinstvu ponudili širši pregled problematike, ki izvira iz delovnopravnih zagat slovenske zakonodaje in nizke ravni poslovne etike in kulture na delovnih mestih. Stopnja diskriminacije glede na osebno okoliščino spola je v Sloveniji, predvsem na delovnih mestih, še zmeraj več kot prisotna.

V okviru mednarodnega bilateralnega sodelovanja je v sklopu dogovarjanja z Veleposlaništvom Kraljevine Nizozemske nastala ideja o konkretnem medsebojnem sodelovanju. Sodelovanje se je realiziralo oktobra 2017 z obiskom delegacije z Nizozemskega inštituta za človekove pravice, njihovim strokovnim kolegijskim pregledom (peer review), organizacijo javnega pogovora o diskriminaciji na delovnem mestu z vidika spola in starosti v hotelu Slon in zaključilo decembra 2017 z obiskom delegacije Zagovornika načela enakosti v Utrechtu, kjer so se udeležili izobraževanja in predstavitve delovanja nizozemskega organa za načelo enakosti (Equality Body) ter obiskali eno izmed njihovih nevladnih organizacij za boj proti diskriminaciji.

V oktobru je delegacija z nizozemskega organa za načelo enakosti obiskala Zagovornika načela enakosti z namenom izvedbe strokovnega kolegijskega pregleda ter izmenjave dobrih praks. V okviru obiska je Zagovornik gostil predstavnici nizozemskega organa v svojih novih prostorih in jima razložil, s katerimi izzivi se sooča pri vzpostavljanju organa, ki je bil formalno opredeljen leta 2016 z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo. Nizozemski predstavnici sta prispevali k razvoju organa z dragocenimi izkušnjami in priporočili, poleg tega pa sta se 19. oktobra udeležili javnega pogovora na temo diskriminacije na delovnem mestu z vidika starosti in spola, ki ga je Zagovornik organiziral v sodelovanju z nizozemskim veleposlaništvom. Komisarka za načelo enakosti dr. Carina van Eck je sodelovala tudi kot govorka na javnem pogovoru, kjer so sodelovali tudi dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, profesorica na Fakulteti za družbene vede, dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, Dé Louis Hurwits, ustanovitelj in direktor Intersocks d.o.o., ter Barbara Zupančič, vodja projekta Listina raznolikosti.

5. decembra 2017 so se predstavniki Zagovornika načela enakosti mudil v Utrechtu, kjer so obiskali nizozemski organ za načelo enakosti – The Netherlands Institute for Human Rights. Program, ki so ga predstavili zaposleni v inštitutu, ki je bil ustanovljen leta 1994, je bil izčrpen in praktično naravnan. Zagovornik načela enakosti je na začetku obiska predstavil delovanje slovenskega organa za načelo enakosti ter izpostavil nekatera vprašanj in probleme, s katerimi se sooča pri vzpostavljanju neodvisnega državnega organa. Nizozemski kolegi so predstavili delovanje svojega inštituta z različnih vidikov: delovanje sprejemne pisarne, pomoč in podpora žrtvam diskriminacije, postopek zaslišanja (hearing) obeh vpletenih strani ter prikazali prepletanje na različnih področji: pravo, odnosi z javnostmi in zunanja politika oziroma upravljanje politik, obravnava individualnih primerov, vpliv v sodnih postopkih… Obiskovalci so tako skozi pogovor z več zaposlenimi spoznali način delovanja nizozemske sorodne institucije, kakšne pristojnosti ima, kaj lahko stori ter kakšni so postopki v primeru prijave diskriminacije ali kršenja človekovih pravicOgledali so si tudi zaslišanje (hearing) v okviru primera prijavljene diskriminacije ter obiskali sprejemno pisarno inštituta, ki skrbi za sprejem prijav, komunikacijo s strankami ter pomoč in informiranje. Predstavljeno jim je bilo tudi področje odnosov z javnostmi ter relevantnost le-tega za področje osveščanja in preventivnega dela. Velik poudarek so dali na preventivo, izobraževanje in ozaveščanje, na mehke pristope in izboljšanje sistemske ureditve, opozarjanje na sistemsko diskriminacijo v okviru tradicionalnega in zgodovinskega dojemanja posameznih vidikov človekovega življenja.

Dokumenti mednarodnih institucij: