Predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović je sprejel zagovornika načela enakosti Miho Lobnika, ki mu je predal redno letno poročilo za leto 2025.
Prvi med poslanci je po srečanju povedal, da je poročilo pomemben dokument, ki Državnemu zboru omogoča celovit vpogled v stanje na področju varstva pred diskriminacijo in enake obravnave v Sloveniji.
»Delo Zagovornika je izjemno pomembno, saj ne prispeva le k zaščiti posameznic in posameznikov, temveč tudi k prepoznavanju sistemskih izzivov, ki jih mora zakonodajalec razumeti in ustrezno nasloviti,« je dejal Stevanović.
»Državni zbor ima kot najvišje predstavniško in zakonodajno telo posebno odgovornost, da pri oblikovanju zakonodaje zasleduje načelo enakosti, spoštovanja človekovega dostojanstva in pravne države. Zato je sodelovanje z neodvisnimi institucijami, kot je Zagovornik načela enakosti, dragoceno in potrebno,« je dodal.
»Poročilo za leto 2025 kaže, da vprašanja diskriminacije ostajajo prisotna na različnih področjih družbenega življenja, od trga dela in izobraževanja do dostopnosti storitev in obravnave posameznikov zaradi njihovih osebnih okoliščin. Prav zato je pomembno, da ugotovitve in priporočila Zagovornika obravnavamo resno ter jih razumemo kot strokovno podlago za nadaljnje izboljšave zakonodaje in prakse,« je poudaril. »Verjamem, da lahko z odprtim dialogom med institucijami, strokovnim pristopom in odgovornim zakonodajnim delom prispevamo k družbi, v kateri bodo vsi posamezniki obravnavani enako, dostojanstveno in pravično. Ob tem je pomembno ravnati premišljeno in uravnoteženo, saj lahko v prizadevanju za preprečevanje diskriminacije posameznika nehote postavimo v privilegiran položaj.«
Zagovornik Miha Lobnik je na srečanju poudaril, da organ za varstvo pred diskriminacijo za izvajanje vseh nalog, kot so predvidene po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo in evropskih direktivah, potrebuje tudi ustrezno financiranje. Izpostavil je potrebo po dodatnih sredstvih za ozaveščanje o varstvu pred diskriminacijo. »Zagovornikove raziskave o diskriminaciji namreč kažejo, da je ta problem v slovenski družbi zelo prisoten. Vsak peti prebivalec Slovenije zatrjuje, da je že doživel diskriminacijo, najpogosteje na področju dela, socialnega varstva in pri dostopu do dobrin in storitev,« je povedal Lobnik.
»Nemoč ljudi, ki jim skušamo pomagati, in njihove bolečine so zelo velike. Zato pri Zagovorniku delujemo sistematično in empatično. Vključujemo spoznanja iz prava, družboslovja in socialnega dela. Spoštujemo, da ljudje ne potrebujejo zgolj pravnih postopkov, ampak tudi razumevanje, pomoč in podporo. Poslušamo vsakega, tudi ko se izkaže, da za primer nismo pristojni. Naše delo je v desetih letih delovanja privedlo do dviga ravni zagotavljanja enake obravnave in enakih možnosti v Sloveniji in do konkretnih rešitev za žrtve. Vsak, ki meni, da je diskriminiran in se bo obrnil na Zagovornika, bo obravnavan strokovno in človeško. O tem priča tudi naše redno letno poročilo za leto 2025. Želim si, da bo tako tudi po 26. oktobru, ko bo vajeti nad organom prevzel novi zagovornik oziroma nova zagovornica načela enakosti,« je dejal Lobnik.
Predsedniku državnega zbora je poleg rednega letnega poročila predal tudi posebno revijo, izdano ob desetletnici delovanja Zagovornika: https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2026/05/Zagovornice-in-zagovorniki-nacela-enakosti.pdf. V njej so zbrane izjave predstavnikov nevladnih organizacij o tem, kako vidijo dosedanje delo organa in kaj od njega pričakujejo v prihodnje.
Kot izhaja iz letnega poročila, je Zagovornik lani pomoč nudil 588 ljudem, ki so menili, da so diskriminirani. Med drugim je dijaku s celiakijo pomagal do ustrezne prehrane v šoli. Dijaku s težavami pri učenju je pomagal, da je lahko maturo opravljal z elektronskim bralnikom. Pri pristojnih službah Mestne občine Ljubljana se je zavzel tudi za prilagoditev parkirnih mest pri znanem hotelu tako, da je zdaj pločnik stalno prehoden tudi za ljudi z začasnimi ali trajnimi oviranostmi. Zaradi Zagovornikovega posredovanja po prijavah domnevne diskriminacije pri nagradah za poslovno uspešnost so delodajalci v več primerih odpravili diskriminacijo.
V 76 postopkih ugotavljanja diskriminacije, ki jih je zaključil lani, je Zagovornik diskriminacijo ugotovil v 13 zadevah. Šest primerov je bilo povezanih s slabšo obravnavo pri nagrajevanju zaposlenih, ki so bili med letom odsotni z dela zaradi zdravstvenega stanja, nosečnosti ali starševstva. V dveh primerih je ugotovil diskriminacijo na podlagi barve kože, in sicer zaradi zavrnitve nastanitve temnopolti turistki in rasnega profiliranja v trgovini. Ugotovil je tudi diskriminacijo kandidata za službo na podlagi njegove spolne usmerjenosti in diskriminacijo ženske, ki so ji v brivnici zavrnili oblikovanje frizure, čeprav si je želela takšno, za kakršne so v brivnici specializirani. Ugotovil je še diskriminacijo na podlagi starosti pri razporejanju na delo, diskriminacijo pri štipendijah za zamejske študente zaradi pogoja etničnega porekla in diskriminacijo zaradi neizdaje odločbe v jeziku avtohtone narodne skupnosti. S poravnavo se je zaključilo Zagovornikovo pravno zastopanje diskriminirane pacientke, ki ji je ginekologinja zaradi njene spolne usmerjenosti odrekla nadaljnjo obravnavo, povezano s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ginekologinja je pacientki plačala primerno odškodnino za diskriminacijo.
Zagovornik je lani zaključil tudi 15 ocen diskriminatornosti predpisov in ocenil, da je diskriminatorna ureditev državnih štipendij za nekatere dijake, vključene v maturitetni tečaj. Ko se namreč dijak z opravljeno poklicno šolo, ki je med šolanjem prejemal državno štipendijo, odloči za maturitetni tečaj in pristop k splošni maturi, mu za to dodatno leto izobraževanja državna štipendija ne pripada. Zagovornik je ocenil, da to povzroča slabšo obravnavo dijakov s slabšim premoženjskim stanjem pri pridobivanju izobrazbe.
Na podlagi teh in drugih izdelkov, kot je lani izdano posebno poročilo o izzivih pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov, je Zagovornik pristojnim podal 119 priporočil za odpravo ali preprečevanje diskriminacije in zagotavljanje enakih možnosti.
Zagovornikovo deseto leto delovanja je zaznamovala tudi mednarodna strokovna konferenca, ki jo je organiziral skupaj s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani in Centrom za primerjalno pravo o enakosti in protidiskriminacijsko pravo Berkeleyjeve pravne fakultete Univerze Kalifornije. Udeležilo se je je več kot 150 vrhunskih strokovnjakov za pravo varstva pred diskriminacijo z vsega sveta. Izdajati je začel tudi podkast Zagovornika in še okrepil izvajanje usposabljanj o varstvu pred diskriminacijo za različne skupine po vsej državi.
Redno letno poročilo Zagovornika je objavljeno na https://zagovornik.si/izdelki-zagovornika/letno-porocilo/.
Foto: DZRS/Matija Sušnik
