Osebne okoliščine diskriminacije
Mojca je ženska, ima 58 let in je Slovenka.
To, da je ženska, je njena osebna okoliščina spola. Njenih 58 let je njena osebna okoliščina starosti. To, da je Slovenka, je njena osebna okoliščina narodnosti.
Osebne okoliščine so poleg spola, starosti in narodnosti še rasa ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, nosečnost, starševstvo, družbeni položaj, premoženjsko stanje in druge podobne osebne okoliščine, ki so nerazdružljivo povezane z osebo ali njeno identiteto.
Da lahko govorimo o diskriminaciji, je nujno, da je oseba obravnavana slabše, kot bi morala biti, izključno zaradi njenih osebnih okoliščin. Na primer zato, ker je moški ali ženska (osebna okoliščina spola), ker je določene narodnosti (osebna okoliščina narodnosti), ker ima drugačno barvo polti od večine v določenem okolju (osebna okoliščina rase ali etničnega porekla), ker ne zna jezika določenega okolja (osebna okoliščina jezika), ker je kristjan, musliman ali pripadnik kakšne druge vere (osebna okoliščina vere ali prepričanja), ker ima določene invalidnosti (osebna okoliščina invalidnosti), zaradi njegovih let (osebna okoliščina starosti), ker se zaljublja v osebe istega spola (osebna okoliščina spolne usmerjenosti), ker je kljub telesnim značilnostim, ki jih pripisujemo moškemu ali ženskemu spolu, njegovo ali njeno vedenje bolj podobno vedenju, ki ga pripisujemo drugemu spolu (osebna okoliščina spolne identitete in spolnega izraza), ker je nekdo brezdomec (osebna okoliščina družbenega položaja), ker je nekdo reven (osebna okoliščina premoženjskega stanja), ker ima določeno izobrazbo (osebna okoliščina izobrazbe), zaradi nosečnosti, starševstva in podobno.
S klikom na določeno osebno okoliščino lahko spoznate konkretne primere diskriminacije na podlagi te osebne okoliščine:
O diskriminaciji lahko govorimo, ko manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi spol.
- Primer: Katarina ni imenovana na delovno mesto, čeprav je na razgovoru dosegla višjo oceno od izbranega kandidata, ki je moški. Delodajalec je svojo odločitev utemeljil na stereotipnih predpostavkah o zmožnosti žensk za opravljanje dela.
O diskriminaciji lahko govorimo, ko neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi narodnost.
- Primer: Družina se je po ogledu najemniškega stanovanje želela dogovoriti za najem, a vendar jo je lastnik stanovanja zavrnil, saj stanovanja ni želel oddajati tujcem.
O diskriminaciji lahko govorimo, ko neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi raso ali etnično poreklo.
- Primer: Natakar gosta ne želi postreči zaradi barve njegove kože.
O diskriminaciji lahko govorimo, ko neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi jezik.
- Primer: V podjetju se odpre novo delovno mesto z višjo plačo in boljšim delovnikom. Delavec, ki ni slovenskega rodu, a govori slovensko, se prijavi na razpis. Čeprav govori slovensko, ga nadrejeni obvesti, da ga ne bo povabil na razgovor, ker govori z bosanskim naglasom. Drugi uslužbenec, ki je Slovenec, je povabljen na razgovor.
O diskriminaciji lahko govorimo, ko neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi vero ali prepričanje.
- Primer: V proizvodnem podjetju kandidatom za novo delovno mesto postavljajo vprašanja v zvezi z njihovo versko pripadnostjo. Ateisti oziroma posamezniki, ki nimajo iste verske pripadnosti kot lastnik podjetja, so izločeni kot neprimerni kandidati, in sicer na podlagi sklepanja delodajalca, da jim primanjkuje določenih vrednot.
O diskriminaciji lahko govorimo, ko neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi invalidnost.
- Primer: Posamezniku na invalidskem vozičku je onemogočen vstop v trgovino zaradi fizičnih ovir (stopnice).
O diskriminaciji lahko govorimo, ko neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi starost.
- Primer: Čeprav je 50-letni iskalec zaposlitve najboljši kandidat za zaposlitev, na razpisu ni izbran, ker delodajalec meni, da je prestar in se zaradi tega ne bi dobro vključil v družbo ostalih uslužbencev, ki so mlajši.
Pri obravnavi diskriminacije je bistveno, da neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi spolno usmerjenost.
- Primer: Lastnik restavracije ne želi postreči istospolnemu paru. Zahteva, da par zapusti restavracijo, saj naj bi se ostale stranke zaradi prisotnosti istospolnega para počutile neprijetno.
O diskriminaciji lahko govorimo, ko neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi spolno identiteto.
- Primer: Delavci svojega kolega nenehno izpostavljajo žaljivim komentarjem zaradi njegove spolne identitete. Je namreč oseba, ki se ne identificira s katerokoli spolno identiteto oziroma čuti popolno odsotnost lastne spolne identitete. Kljub njegovim pritožbam, delodajalec ne izvaja ukrepov, ki bi preprečili nadlegovanje
O diskriminaciji lahko govorimo, ko neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi spolni izraz.
- Primer: Na razgovoru za delo kandidat, ki je dosegel najvišje število točk in je bil ocenjen kot najboljši, ni bil izbran, saj je na razgovor prišel naličen in z nalakiranimi nohti.
O diskriminaciji lahko govorimo, ko neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi družbeni položaj.
- Primer: Brezdomna oseba se odpravi v restavracijo na večerjo. Še preden naroči, pristopi do nje lastnik restavracije, ki zahteva, da se nemudoma odstrani, saj da takšne osebe v njegovi restavraciji niso dobrodošle.
O diskriminaciji lahko govorimo, ko neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi premoženjsko stanje.
- Primer: Starejšemu upokojenskemu zakonskemu paru je onemogočen vstop v salon luksuznih vozil, saj prodajalec ocenjuje, da s skromno pokojnino par ne bi bil zmožen plačati novega vozila.
O diskriminaciji lahko govorimo, ko neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi izobrazba.
- Primer: Čeprav ima zaposleni enako stopnjo izobrazbe kot ostali v podjetju, je pogosto tarča posmeha kolektiva, saj je visokošolsko izobraževanje dokončal na fakulteti, ki po mnenju njegovih sodelavcev sodi med »lažje« fakultete. Kljub enaki stopnji izobrazbe in opravljanju istovrstnega dela je njegova plača nižja od plač sodelavcev.
Zakon o varstvu pred diskriminacijo nekatere osebne okoliščine izrecno našteva (spol, narodnost, rasa, starost, invalidnost in podobno), hkrati pa določa, da lahko do diskriminacije pride tudi zaradi katerekoli druge okoliščine, za katero Zagovornik presodi, da jo je mogoče razumeti kot osebno okoliščino. Nabor osebnih okoliščin, na podlagi katerih lahko pride do diskriminacije, torej ni zaprt.
Osebni okoliščini, ki ju zakon ne našteva, sta na primer nosečnost in starševstvo.
V Sloveniji sta ti dve osebni okoliščini pogosto razlog za diskriminacijo na področju zaposlovanja in dela. Med drugim to potrjuje tudi pregled sodb slovenskih sodišč, ki ga je Zagovornik opravil za potrebe spremljanja diskriminacije v Sloveniji.
Primer: Nosečnica se na razpisu za delovno mesto izkaže za najboljšo kandidatko, podjetje pa nato razpis razveljavi, da le ne bi izbralo nje.
Dokument:
Če potrebujete dodatne informacije, pojasnilo ali nasvet, pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 81 80. Dosegljivi smo vsak dan od 10.00 do 12.00 ob sredah tudi od 15.00 do 18.00. Lahko pa nam tudi pišete na gp@zagovornik-rs.si.
Če ste neenako obravnavani brez upravičenega razloga, le zaradi določene osebne okoliščine in vas sporno ravnanje ovira ali prikrajšuje za različne pravice ter vsakodnevne priložnosti, lahko podate predlog za obravnavo diskriminacije.
Lahko nas tudi vprašate za nasvet: nam pišete po (elektronski) pošti ali pa nas pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 81 80.