Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je ob obisku Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana sporočil, da je Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje podal priporočila za ureditev prehrane v vrtcih in šolah tako, da bosta upoštevani tudi osebni okoliščine vere ali prepričanja otrok in mladostnikov. »Vsi moramo osebno preko tega, da drugim ne privoščimo nečesa samo zato, ker sami takšne potrebe nimamo,« poudarja.
»Odnos do muslimanskih otrok v šolah je absolutno problematičen, saj so kršene njihove pravice do veroizpovedi s tem, ko jim ne napišejo, kaj je v obrokih, da bi se oni hrani, ki je za njih po veri prepovedana, izognili oziroma da bi jim starši lahko pravočasno pripravili alternativo. To kaže na versko nestrpnost, za katero v sodobni slovenski družbi ni prostora,« ob izdaji priporočila pravi Lobnik.
Ministrstvu je priporočil, naj vse vrtce, osnovne in srednje šole, zavode za otroke s posebnimi potrebami in Center šolskih in obšolskih dejavnosti pozove, naj pri pripravi jedilnikov upoštevajo omejitve nekaterih otrok zaradi njihove vere ali prepričanja, kot je veganstvo. Opozoril je, da je treba prilagoditev prehrane zagotoviti tudi v šoli v naravi in pri projektu šola v kulturi. Pozval je k spoštovanju Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih tudi v delu, ki govori o dodatni ponudbi brezmesnega jedilnika.
»Brez spoštovanja drugačnosti ne bo dobrega sobivanja različnih. Prvi korak je, da prepoznamo potrebe drugih ljudi, ki so morda nam, ki smo vsejedi, na nek način tuje in neznane, pa vendar moramo vsi osebno preko tega, da drugim ne privoščimo nečesa samo zato, ker sami takšne potrebe nimamo,« poudarja Lobnik.
Zagovornik se je v priporočilu zavzel za pravočasno objavo jedilnikov z natančno navedbo sestavin obrokov in možnost odjave od obroka in možnost lastne prehrane, kadar ustrezne prehrane ni možno zagotoviti. Opozoril je tudi na obstoječe dobre prakse, ki bi jih lahko prevzeli tudi drugi zavodi.
»Ni pa samo vera, ki ljudem narekuje drugačno prehrano. To je lahko tudi prepričanje, na primer veganstvo, ki so mu ponekod v tujini in pri Svetu Evrope že prepoznali status osebne okoliščine kot prepričanja,« pojasnjuje Lobnik. »Treba je spoštovati tudi takšno osebno prepričanje in v skladu z zmožnostmi omogočiti ustrezno prilagoditev prehrane tudi zanje.«
Zagovornik redno prejema prošnje za svetovanje ali posredovanje ter ugotavljanje diskriminacije v primerih, ko se vzgojno-izobraževalne ustanove otrokom ne prilagodijo pri prehrani. V praksi se namreč dogaja, da otroci zaradi obroka, ki vsebuje vrsto mesa, ki jim jo vera ali prepričanje prepovedujeta, ne jedo obroka in prihajajo domov lačni.
Analiza izvajanja prehranskih smernic v vzgojno-izobraževalnih zavodih NIJZ iz leta 2024 je pokazala, da se približno 98 odstotkov vrtcev in osnovnih šol srečuje z medicinsko indiciranimi dietami. Čeprav je priprava takšnih jedilnikov zahtevna, je večina zavodov poročala, da ni imela večjih težav s pripravo takšnih medicinsko utemeljenih diet. V priporočilu je Zagovornik opozoril, da je treba osebni okoliščini vere in prepričanja obravnavati enako kot osebno okoliščino zdravstvenega stanja.
Upoštevanje vere ali prepričanj pri organizaciji prehrane izhaja iz načela prepovedi diskriminacije na podlagi vere. Verska in etična prepričanja predstavljajo pomemben del osebne identitete posameznika. Zagotavljanje prilagoditev v tem okviru prispeva k uresničevanju ciljev vzgoje in izobraževanja, zlasti k razvoju strpnosti in spoštovanja različnosti. Ustrezna prehrana v vzgojno-izobraževalnih ustanovah tudi ni zgolj organizacijsko vprašanje, temveč pomemben vidik enake obravnave otrok in mladih ter njihovega dostojanstva, še piše v priporočilu, ki je objavljeno na https://zagovornik.si/izdelki/priporocilo-zagovornika-nacela-enakosti-glede-prehrane-v-vzgoji-in-izobrazevanju-ob-upostevanju-vere-ali-prepricanj-otrok-in-mladih/.
