Zagovornik načela enakosti je poslancem Državnega zbora priporočil, naj ne sprejmejo sprememb Zakona o javnem redu in miru, saj bi lahko povzročile diskriminacijo na podlagi vere, invalidnosti in drugih osebnih okoliščin. Priporočil je, naj se pred morebitnim spreminjanjem zakona opravi celovita presoja vplivov predlaganih rešitev na enakost in širša javna razprava o predlaganih spremembah.
Vlada je državnemu zboru predlagala, naj Zakon o javnem redu in miru dopolni s splošno prepovedjo zakrivanja obraza na javnih mestih in za kršitev prepovedi uvede globe.
Zagovornik načela enakosti je poslance s priporočilom opozoril, da bi predlagane spremembe lahko povzročile hujše oblike diskriminacije pri spoštovanju, varstvu in uživanju vrste človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo o hujši obliki diskriminacije govorimo, kadar je ta množična, kadar posameznike slabše obravnava zaradi več osebnih okoliščin hkrati, kadar so posledice diskriminacije težko popravljive in kadar je dolgotrajna oziroma ponavljajoča.
Kot je pojasnjeno v priporočilu, predlog zakona ne upošteva, da se nekateri za zakritje obraza odločijo zaradi osebnih okoliščin, kot so vera, invalidnost in telesne značilnosti. »Predlagana omejitev in grožnja kaznovanja zaradi pokritosti obraza na javnem mestu lahko tako veliko bolj prizadene te osebe kot druge, ne le glede posega v splošno svobodo ravnanja in temeljnih pravic, ampak že glede spoštovanja in varstva njihovega človekovega dostojanstva.«
Organ je opozoril še, da vladni predlog ne vsebuje presoje učinkov predlaganih sprememb na zagotavljanje varstva pred diskriminacijo in na vse človekove pravice in svoboščine, kar je predvidena sestavina vsakega predloga zakona. Izpostavil pa je tudi presojo Evropskega sodišča za človekove pravice, da cilj prepovedi zakrivanja obraza na javnem kraju z namenom zagotavljanja javnega reda in miru ni legitimen.
Zagovornik je glede načela »skupnega življenja«, po katerem naj bi bil razkrit obraz minimalni pogoj za interakcijo v družbi in ki je v obrazložitvi predloga zakona navedeno kot ena izmed podlag za predlagane spremembe, pojasnil, da pri nas ne obstaja pravica, da bi lahko ljudje od drugih zahtevali vzpostavitev komunikacije. »Pravica do avtonomije v okviru splošne svobode ravnanja jamči ravno obratno,« je zapisal. Predvideni ukrepi pa bi namesto omogočanja skupnega življenja lahko povzročili krepitev stereotipov o določenih družbenih skupinah in spodbujali stigmatizacijo nekaterih skupin, zaradi česar bi se te lahko povsem umaknile iz javnega prostora.
Zato in zaradi drugih potencialnih negativnih učinkov na ustavne pravice je Zagovornik poslancem priporočil, naj predloga v zdajšnji obliki ne sprejmejo. Predlagal je, naj se pred morebitnim spreminjanjem Zakona o javnem redu in miru opravi celovita presoja vplivov predlaganih rešitev na enakost. Ob tem naj se zagotovi tudi široka in poglobljena javna razprava, v katero bodo vključene tudi skupine, na katere bi predlagana ureditev lahko nesorazmerno vplivala.
Zagovornica načela enakosti Barbara Zupančič: »Kadar se sprejemajo zakonske spremembe, ki bi lahko posegle v pravico do enakopravnosti in enake obravnave ter druge ustavno zagotovljene pravice, se jih je treba lotiti s posebno občutljivostjo, premišljeno, argumentirano. V tem primeru to ni bilo zagotovljeno, zato svetujem premislek poslank in poslancev.«
To je kratek povzetek priporočila, ki je skupaj s strokovno utemeljitvijo strokovne službe Zagovornika objavljeno na https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2026/11/Priporocilo-Zagovornika-nacela-enakosti-glede-Predloga-Zakona-o-dopolnitvah-Zakona-o-varstvu-javnega-reda-in-miru.pdf.
