Posamezniki z različnimi osebnimi okoliščinami, kot so barva kože, narodnost, invalidnost, spolna usmerjenost, spolni izraz in spolna identiteta, se tudi na spletnih platformah soočajo s sovražnimi zapisi in nadlegovanjem. Proti temu se težko borijo sami, le redko tudi dosežejo umik ali izbris spornih vsebin.
Zagovornik načela enakosti je v obravnavo prejel primer, ko je uporabnica Facebooka v komentarjih pod neko objavo o prepovedi metanja petard diskreditirala drugega uporabnika samo zato, ker je transspolna oseba. Kljub pozivom, naj izbriše zapise, v katerih je razkrivala osebne zadeve uporabnika in bila do njega tudi pokroviteljska in žaljiva, tega ni naredila.
Uporabnik se je zato obrnil tudi na Zagovornika, saj je menil, da gre v tem primeru za diskriminacijo v obliki nadlegovanja, kot jo določa 8. člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD). Po tem členu zakona je nadlegovanje vsako neželeno ravnanje, ki je človeku z določeno osebno okoliščino zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali ustvarja zanj žaljivo okolje oziroma žali njegovo dostojanstvo.
Zagovornik je zaradi vsebine komentarja uporabnice uvedel postopek ugotavljanja diskriminacije v obliki nadlegovanja po ZVarD. Žaljenje v komentarju je namreč ena od oblik nadlegovanja, kot ga definira zakon.
Prav tako so bile žalitve povezane z osebno okoliščino spolne identitete tistega, na katerega so bile usmerjene. Spolna identiteta in spolni izraz pa sta v zakonu navedeni kot osebni okoliščini, zaradi katerih nihče ne sme biti deležen slabše obravnave ali nadlegovan. Za ugotovitev diskriminacije je treba poleg tega v postopku preveriti še, ali je do nadlegovanja prišlo na enem od zakonsko opredeljenih družbenih področij. Zagovornik je ugotovil, da se obravnavani poseg v osebno dostojanstvo ni zgodil na katerem od področij, kot so opredeljena v 2. členu ZVarD, da bi v zadevi lahko odločal in ugotavljal diskriminacijo. To je tudi sporočil prizadetemu uporabniku.
Uporabnik je v okviru postopka vztrajal, da ZVarD določa tudi, da mora biti ravnanje fizičnih oseb v razmerju do drugih vedno nediskriminatorno. In da bi morali to določbo razlagati čim širše ter zagotoviti ukrepanje Zagovornika v vseh primerih, kadar so posamezniki z določenimi osebnimi okoliščinami pri sodelovanju v družbeno pomembnih zadevah soočeni s sovražnim odnosom, ki temelji na njihovih osebnih okoliščinah.
Zagovornik je moral takšno razumevanje določb zakona zavrniti, saj bi to pomenilo, da je pristojen odločati o vseh ravnanjih posameznikov, kar pa ne drži. V ZVarD je namreč prav zaradi zamejitve pristojnosti Zagovornika v 2. členu navedeno, da je pristojen za odločanje na področjih družbenega delovanja, pri čemer so primeroma izpostavljena področja zaposlovanja in dela, dostopa do dobrin in storitev, socialnega in zdravstvenega varstva, izobraževanja in sindikalnega delovanja. Obravnavani spor na Facebooku pa po oceni Zagovornika ne sodi v nobeno od teh ali podobnih področij, temveč ima naravo zasebnega spora.
Zagovornik je zato predlog za obravnavo diskriminacije v tem primeru zavrgel zaradi nepristojnosti. V odločbi je opozoril, da imajo domnevno prizadeti v takih primerih predvsem možnost uporabe civilno- in kazenskopravnih zahtevkov ter možnost prijave neprimerne vsebine upravljavcem spletnih platform.
To je kratek povzetek odločbe, ki je objavljena na https://zagovornik.si/izdelki/zagovornik-je-moral-zavrniti-obravnavo-prijave-diskriminatornega-nadlegovanja-v-komentarjih-na-facebooku/.
