Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je ocenil, da je ureditev 13. člena Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ) diskriminatorna. Gluhim osebam ne omogoča uspešne komunikacije, s čimer jih omejuje pri uresničevanju pravice do enakopravnega vključevanja v družbeno življenje. Primerna prilagoditev za gluhe ne sme biti omejena s pavšalnimi letnimi kvotami, ampak mora omogočati zadovoljevanje individualnih potreb posameznikov.
ZUSZJ določa, da lahko gluhi pravico do tolmača za znakovni jezik v drugih življenjskih situacijah uveljavljajo po lastni presoji v obsegu 30 ur letno oziroma 100 ur letno, če imajo status dijaka ali študenta. Tisti, ki porabijo vse vavčerje, morajo, če želijo še nadalje uspešno komunicirati s slišečimi, storitve tolmača plačati sami. Tako so finančno prikrajšani v primerjavi s slišečimi osebami, kar jih dejansko postavlja v neenak položaj.
Zagovornik je preveril dejanske potrebe gluhih po komunikaciji v drugih življenjskih situacijah. Iz odgovorov organizacij, katerih dejavnost je povezana s tematiko gluhih, izhaja, da so potrebe gluhih oseb po uporabi tolmača zelo raznolike in zajemajo vsa področja vsakdanjega življenja. Omejitev na 30 oziroma 100 ur letno ni skladna s potrebami gluhih.
Takšna ureditev gluhim omejuje dostop do brezplačnih storitev tolmačev znakovnega jezika, s čimer jim onemogoča uspešno komunikacijo. S tem je poseženo v njihovo pravico do enakopravnega vključevanja v družbeno življenje pod enakimi pogoji, kot jih imajo slišeči.
Obveznost zagotavljanja primernih prilagoditev gluhim izhaja tudi iz Ustave in mednarodnih aktov, med drugim MKPI, EKČP in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Zagovornik v finančnih učinkih obravnavane ureditve za državni proračun ni prepoznal legitimnega cilja. Prav tako ni ugotovil, da bi primernejša prilagoditev, ki bi upoštevala individualne potrebe posameznikov, državi nalagala nesorazmerno breme. Ne glede na finančne posledice obseg storitev tolmačev, ki se plačujejo z vavčerji, ne sme biti omejen z letnimi kvotami, temveč z dejanskimi potrebami posameznikov.
Zato je nujna sprememba zakonodaje, ki bo pomenila primernejšo prilagoditev glede načina in obsega za gluhe brezplačnih storitev tolmačev znakovnega jezika v vseh življenjskih situacijah ter odpravila ugotovljeno posredno diskriminacijo.
Zagovornik Miha Lobnik je na zakonodajalca naslovil priporočilo za spremembo 13. člena ZUSZJ. V njem je priporočil, naj se v zakonu odpravi letna omejitev koriščenja ur za tolmače in zagotovi brezplačno tolmačenje glede na potrebe vsake posamezne gluhe osebe. Če priporočilo ne bo upoštevano, bo Zagovornik na podlagi 38. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo na Ustavno sodišče vložil zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti 13. člena ZUSZJ.
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti: »Enakopravno vključevanje v družbo pomeni, da imajo tudi gluhi enake možnosti za komunikacijo in sodelovanje v družbenem življenju. Država jim mora zagotoviti dejansko primerne prilagoditve. Obseg brezplačnih storitev tolmačev mora temeljiti na dejanskih potrebah posameznikov.«
Ocena diskriminatornosti je dostopna na povezavi https://zagovornik.si/izdelki/ocena-diskriminatornosti-13-clena-zakona-o-uporabi-slovenskega-znakovnega-jezika/.
