Zagovornik je konec oktobra 2019 prejel dopis obsojenk, ki zaporno kazen prestajajo v edinem slovenskem ženskem zaporu na Igu. Zatrjevale so, da jih država na več področjih obravnava slabše kot zapornike na Dobu.
Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije v več točkah potrdil navedbe zapornic.
Ugotovil je diskriminacijo obsojenk pri sprejemanju obiskov. Na Igu morajo obiskovalci včasih počakati, da se sprosti soba za obiske; zgodilo se je tudi, da so bili pozvani, naj se zaradi prezasedenosti prostorov oglasijo kasneje. »To posega v pravice obsojenk in predstavlja neposredno diskriminacijo. Obiskovanje je dovoljeno urejati in omejevati samo v primeru, ko k določeni obsojenki pride na obisk večje število obiskovalcev – ti se lahko med sabo dogovorijo za vrstni red obiskov,« je v odločbi pojasnil Zagovornik.
Neposredno diskriminacijo je Zagovornik ugotovil tudi pri omogočanju zasebnih stikov. Medtem ko je za moške kot ugodnost na voljo šest garsonjer, ki jim omogočajo tudi nočitev z intimnimi partnerkami, v zaporu na Igu prenočevanje partnerjev z obsojenkami ni mogoče, saj za to ni primernega prostora. To pomeni, da obsojenke sploh nimajo ugodnosti, ki jih imajo moški, in so torej že v izhodišču v slabšem položaju.
In če lahko zaporniki polodprtega oddelka na Dobu uporabljajo mobilne telefone in brskajo po spletu, to za zapornice polodprtega oddelka na Igu ni možno, zato je Zagovornik tudi glede tega ugotovil diskriminatorno ravnanje pristojnih.
Kot neprimerno je označil tudi ureditev, da morajo zapornice v fitnes, knjižnico, trgovino ali pralnico v času, ko jim po zakonu pripadata celi dve uri na prostem brez prekinitev. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je med postopkom ugotavljanja diskriminacije sprejela nov hišni red, s katerim je to uredila, zato Zagovornik glede tega očitka obsojenk ni ugotovil diskriminacije.
Podrobneje o ugotovitvah Zagovornika v odločbi, ki je na povezavi: https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2020/09/Odlo%C4%8Dba-zapor-IG.pdf
Dokument:
