Zagovornik načela enakosti je v postopku ocene diskriminatornosti zakona o urejanju trga dela ocenil, da povzroča 8.a člen tega zakona diskriminatorno obravnavo nekaterih tujcev. Da še ostanejo v evidenci brezposelnih oseb, na kar je vezana tudi upravičenost do socialnih pravic, morajo opraviti izpit iz osnovnega znanja slovenščine. Za državljane EU, Norveške, Islandije, Lihtenštajna in Švice časovni rok za izpolnitev tega pogoja ni določen. Za državljane tretjih držav pa je rok 12 mesecev. Zagovornik je ocenil, da to razlikovanje temelji samo na osebni okoliščini državljanstva in da za to ni upravičenega razloga. Ocenil je še, da ta neupravičeno različna obravnava še posebej prizadene državljane določenih tretjih držav. Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je priporočil odpravo diskriminacije s spremembo zakona.
Zagovornik je na pobudo ene izmed območnih služb Zavoda za zaposlovanje opravil oceno diskriminatornosti 8.a in 11. člena zakona o urejanju trga dela (ZUTD). Vodjo urada za delo iz te enote zavoda je zanimalo, ali je prav, da 11. člen ZUTD od državljanov EU, EGP (Norveška, Islandija, Lihtenštajn) in Švice zahteva opravljanje izpita iz osnovnega znanja slovenščine, da bi še ostali prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb, medtem ko se ta pogoj od slovenskih državljanov ne zahteva. Glede 8.a člena pa so bili na območni službi zavoda v dvomu, ali ni diskriminatorno, da se od državljanov tretjih držav zahteva izpolnitev tega pogoja v 12 mesecih od prijave v evidenco brezposelnih oseb, za državljane EU, EGP in Švice pa rok ni določen.
Zagovornik je v oceni pojasnil, da položaja tujih in slovenskih državljanov nista primerljiva in zato 11. člen ZUTD ni diskriminatoren. Po zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) je namreč diskriminacija vsako neupravičeno neenako obravnavanje osebe na podlagi njenih osebnih okoliščin v primerjavi z drugimi, ki so v primerljivem položaju, a teh osebnih okoliščin nimajo. Ko različno obravnavanje sicer temelji na osebni okoliščini, a položaja različno obravnavanih oseb nista primerljiva, torej diskriminacije ni mogoče ugotoviti, saj različno obravnavanje oseb v različnih položajih ne pomeni diskriminacije. Tako je tudi v 11. členu ZUTD.
Dodal je, da je zahteva iz 11. člena ZUTD po osnovnem znanju slovenščine za tujce tudi upravičena, saj lahko Zavod za zaposlovanje tujim državljanom storitve učinkovito nudi le, če se z njimi lahko sporazumeva. Izenačenje položaja tujih in slovenskih iskalcev zaposlitve pri vstopanju na trg dela v Sloveniji pa država dosega tudi z nudenjem organiziranega in brezplačnega tečaja slovenščine za pristop k izpitu. Naloga tujca ostaja, da se slovenščine nauči – ko pa tega ne stori, je to tako, kot bi kršil katero izmed drugih obveznosti, ki so pogoj, da še ostane v evidenci aktivnih iskalcev zaposlitve.
Glede 8.a člena pa je Zagovornik najprej ocenil, da ta ureja položaj oseb, ki so v primerljivem položaju – tako državljani držav članic EU, EGP in Švice kot državljani tretjih držav so tujci, za katere se predpostavlja, da slovenščine ne znajo. Nato pa je izvedel testa legitimnosti in sorazmernosti ureditve, ki za ti dve skupini tujcev določa različno obravnavo glede na njihovo državljanstvo. Iskal je odgovor na vprašanja, ali določitev različno dolgega roka za opravljanje izpita iz znanja slovenščine za osebe različnih državljanstev temelji na legitimnem cilju in ali je ureditev kot sredstvo za doseganje tega cilja ustrezna, edina možna in sorazmerna. Za oceno, da je ureditev diskriminatorna, zadostuje že ocena, da ni bil izpolnjen eden od teh kriterijev.
Zagovornik je ocenil, da zahteva, da državljani tretjih držav v 12 mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb opravijo izpit iz znanja slovenščine, zasleduje legitimen cilj, da bi se te osebe učinkoviteje vključile na slovenski trg dela. Ocenil je, da je predvideni ukrep za dosego tega cilja ustrezen, saj je z izpolnitvijo tega pogoja cilj možno doseči. Pri oceni nujnosti tega ukrepa za doseganje cilja pa je ocenil, da ukrep ni nujno potrebno sredstvo, saj ZUTD že predvideva manj strogega, in sicer, da rok za opravljanje izpita iz slovenščine ni naveden, kot to že velja za državljane EU, EGP in Švice. Ocenil je tudi, da ukrep ni sorazmeren, saj se iskalce zaposlitve, ki zahteve ne izpolnijo, izbriše iz evidenc ne glede na to, kako zelo si sicer prizadevajo dobiti delo. Sorazmeren bi bil, ko bi omogočal ustrezno strokovno presojo svetovalcev Zavoda za zaposlovanje, da s konkretnim iskalcem zaposlitve pripravijo zaposlitveni načrt in v njem določijo tudi časovni okvir za opravljanje njegovih obveznosti, kot je to predvideno za iskalce zaposlitve, ki so državljani EU, EGP in Švice.
Na podlagi teh ocen je Zagovornik ocenil, da je 8.a člen neposredno diskriminatoren do državljanov tretjih držav. Nediskriminatorno bi bilo, če bi za vse tuje državljane veljale določbe 11. člena ZUTD.
Ob tem je Zagovornik še ocenil, da sedanja ureditev iz 8.a člena poleg neposredne diskriminacije povzroča tudi posredno, saj med državljani tretjih držav še posebej prizadene državljanke in državljane Kosova in Severne Makedonije albanske narodnosti.
Ti zaradi svojih kulturnih navad in jezika, ki je slovenščini nesoroden – za razliko od bosanščine, srbščine ali makedonščine, tudi ukrajinščine in ruščine –, težje izpolnijo pogoj osnovnega znanja slovenščine in so v nadpovprečnem deležu zastopani med državljani tretjih držav, ki jih je moral Zavod za zaposlovanje zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 8.a člena ZUTD izpisati iz svojih evidenc. Kot je v postopku ocene diskriminatornosti še ugotovil Zagovornik, zavod te osebe izdatno informira in jih motivira, vendar to izgublja smisel, če so potem zaradi neizpolnitve pogoja opravljenega izpita iz slovenščine v 12 mesecih po prijavi na zavod izbrisane iz njegovih evidenc in na obravnavo k svetovalcu ne pridejo več.
Zagovornik je na podlagi ocene izdal priporočilo, s katerim je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pozval naj diskriminatornost odpravi. Če priporočilo ne bi bilo upoštevano, lahko Zagovornik vloži pobudo za oceno ustavnosti obravnavanega zakona. Ustavno sodišče je tista državna ustanova, ki dokončno odloči, ali je določen predpis neustaven.
To je le kratek povzetek ocene diskriminatornosti in priporočila, ki sta v celoti dostopna na naslovu https://zagovornik.si/ocene-diskriminatornosti/.
