Zagovornik je diskriminacijo Zavoda Živim potrdil tudi v ponovljenem postopku. Po dodatnih preverbah, zakaj je bil zavodov oglas predčasno odstranjen z ljubljanskega mestnega avtobusa, je ugotovil, da se je to zgodilo zato, ker so nekateri uporabniki storitev Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) sprožili polemiko, ali je primerno, da je na mestnem avtobusu oglas organizacije, ki se na podlagi vere zavzema za pravico do življenja od spočetja. Predčasna odstranitev oglasa je bila zato diskriminacija na podlagi vere in prepričanja. To je bil doslej prvi oglas, ki je bil z avtobusa LPP umaknjen predčasno.
Zagovornik je na podlagi predloga za obravnavo diskriminacije v letu 2019 v postopku ugotavljanja diskriminacije odločil, da je bil Zavod Živim z enostransko prekinitvijo oglaševalske kampanje s strani LPP diskriminiran.
Najeti avtobusni oglas, s katerim je zavod o svojih svetovalnih storitvah obveščal javnost, je bil po takratni ugotovitvi Zagovornika predčasno odstranjen samo zato, ker so nekateri uporabniki mestnih avtobusov na družabnem omrežju izrazili nestrinjanje s tem, da so na avtobusih dopuščeni tudi oglasi organizacije, ki med drugim nasprotuje pravici do umetne prekinitve nosečnosti.
Kot je ugotovil Zagovornik, vsebina oglasa ob začetku oglaševanja za LPP ni bila sporna. Za odstranitev se je podjetje odločilo zaradi polemik, ki so se začele kasneje in so problematizirale prepričanje in zavzemanje Zavoda Živim kot naročnika oglasa. Zato je odločil, da je LPP s predčasno odstranitvijo oglasa Zavod Živim obravnaval diskriminatorno, in sicer zaradi osebne okoliščine vere in prepričanja, ki je temelj delovanja konkretnega zavoda.
LPP se z ugotovitvijo Zagovornika ni strinjal in je vložil tožbo na Upravno sodišče. To je tožbi ugodilo in zadevo konec leta 2021 vrnilo v ponovno odločanje Zagovorniku. V ponovljenem postopku je Zagovornik v skladu z napotki sodišča od strank v postopku pridobil dodatne informacije.
Zavod Živim je pojasnil, da sicer ni verska organizacija, da pa njegovo poslanstvo temelji na krščanski veri. Pri odstranitvi oglasa je zatrjeval kršitev pravic do svobode izražanja in do svobode mišljenja, vesti in vere ter kršitev prepovedi diskriminacije. Trdil je, da je bil njegov oglas za storitve svetovanja predčasno odstranjen samo zato, ker sicer nasprotuje umetni prekinitvi nosečnosti oziroma zagovarja prepričanje o ščitenju pravice do življenja od spočetja.
LPP je v odgovor na očitke zavoda zatrdil, da je oglas umaknil le zato, ker je ta sprožil nestrpne odzive na spletnem družabnem omrežju. Opozoril je na svoja interna pravila, da na površinah avtobusov ne dovoli oglasov, ki bi vzbujali kakršnokoli nestrpnost. Navedel je, da je bil umik oglasa edini način za preprečitev nadaljnjega širjenja izrazov nestrpnosti, ki so se pojavili v spletni polemiki o oglasu, in bi zato morali umik obravnavati kot izjemo od prepovedi diskriminacije.
Zagovornik je upoštevajoč tudi dodatna pojasnila v ponovnem postopku znova prepoznal diskriminacijo.
Ugotovil je, da je bil oglas Zavoda Živim doslej prvi in edini, ki ga je LPP z avtobusa odstranil predčasno. Tudi dodatna pojasnila vpletenih pa kažejo, da je to storil le zato, ker so nekateri javno izrazili kritike, da je zavodu kot organizaciji, ki je proti pravici do umetne prekinitve nosečnosti, dopuščeno oglaševati na avtobusih javnega mestnega potniškega prometa, čeprav so oglaševali samo svoje programe svetovanj ljudem v stiski. Oglas namreč sam po sebi ni imel nobenih elementov, ki bi zbujali nestrpnost.
Prek enega izmed pojasnil LPP-ja, da je »LPP le nosilec oglaševalskih površin in ne želi izražati mnenja za ali proti«, je Zagovornik potrdil, da se je predčasni umik oglasa zgodil prav zato, ker je bil to oglas organizacije, ki se skladno s krščanskim naukom sicer zavzema za zaščito življenja od spočetja oziroma je proti pravici do splava.
Zagovornik je v odločbi pojasnil, da morajo biti po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo tudi blago in storitve vsem na voljo pod nediskriminatornimi pogoji. Ko se je LPP odločil, da bo na svojih avtobusih dovolil oglaševanje, bi moral tako zagotoviti tudi, da bo storitev oglaševanja na voljo vsem, ne glede na njihove osebne okoliščine, kot so spol, barva kože, narodnost, jezik, vera ali prepričanje in podobno. Tega pa v obravnavanem primeru ni storil.
Zagovornik je tako tudi v ponovljenem postopku ugotovil, da je bilo ravnanje LPP-ja neupravičeno. Ugotovil je, da v oglasnem sporočilu ni bilo nobenega vsebinskega elementa, ki bi lahko zbujal nestrpnost, niti sporočila niso bila podana na nestrpen način. Z oglaševanjem svojih svetovalnih programov naročnik oglasa v njem ni neposredno izražal svojih (verskih) prepričanj (npr. da nasprotuje pravici do splava). Iz vsebine oglasa ni bilo razvidno niti prepričanje, ki ga Zavod Živim sicer zastopa.
To je le kratek povzetek odločbe Zagovornika, ki je v celoti dostopna na https://zagovornik.si/zakljucena-ugotavljanja-diskriminacije/.