Zagovornik načela enakosti se je na Brdu pri Kranju udeležil dogodka “Vlaganje v zmanjševanje neenakosti v zdravju je vlaganje v razvoj”. Na okrogli mizi z naslovom “Od podatkov k ukrepom: kaj deluje?” je izpostavil, da so neenakosti v zdravju pogosto neposredna posledica širših družbenih neenakosti in diskriminacije. “Neenakosti v zdravju niso naključje, temveč odraz širših družbenih neenakosti. Če jih želimo zmanjševati, moramo skupaj stopiti različni resorji, institucije in deležniki ter sistemsko nasloviti diskriminacijo in neenake možnosti,” je poudaril.
Kot ključno vlogo Zagovornika načela enakosti je navedel obravnavo individualnih primerov diskriminacije, pri čemer se hkrati preverja, ali ti primeri razkrivajo širše strukturne probleme. “Pri obravnavi posameznih primerov diskriminacije pogosto ugotovimo, da ne gre za izjemo, temveč za simptom širšega, sistemskega problema, ki prizadene celotne skupine ljudi,” je izpostavil Lobnik ter dodal, da imajo pri tem pomembno vlogo tudi nevladne organizacije in predstavniki ranljivih skupin, ki so vir znanja o dejanskih učinkih politik in ukrepov.
Med primeri dobrih praks, ki izhajajo iz dosedanjega dela Zagovornika, je navedel izboljševanje dostopnosti srednjih šol za gibalno ovirane. Na podlagi konkretnega primera dijaka so ugotovili, da je dostopna le približno tretjina srednjih šol v Sloveniji. Z zbiranjem podatkov in jasnimi priporočili so dosegli, da je ministrstvo za izobraževanje vzpostavilo sistem spremljanja stanja in postopnega izboljševanja dostopnosti.
Podobno so z zbiranjem podatkov o odzivnosti institucij primarnega zdravstva prispevali k spremembam na tem področju, potem ko so ugotovitve predstavili javnosti. Starost kot osebna okoliščina zaradi digitalizacije vse pogosteje postaja ovira pri dostopu do zdravstvenih storitev, saj starejši brez digitalnih veščin ali podpore tvegajo izključenost in diskriminacijo, kar potrjujejo tudi raziskave.
Posebno pozornost je Zagovornik namenil tudi zdravju Romov in primerom diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti v zdravstvenem sistemu. Kot pomemben dosežek je izpostavil sodni primer, v katerem je ginekologinja diskriminirani pacientki izplačala odškodnino, kar jasno sporoča, da ugovor vesti ne more upravičevati neenakopravne obravnave.
V zaključku je opozoril še na sistemske izzive, povezane z zdravstvenimi zavarovanji, in poudaril, da popolno prepuščanje tega področja trgu pogosto poglablja neenakosti. Med sistemskimi pomanjkljivostmi je izpostavil tudi neenak dostop otrok v Sloveniji do primarne pediatrične zdravstvene oskrbe. Zato je Zagovornik nedavno izdal priporočilo Ministrstvu za zdravje za zagotovitev enake obravnave vseh otrok.
