V proizvodnem podjetju so zaposlenim ob koncu leta 2024 kot del nagrade za poslovno uspešnost izplačali tudi posebno nagrado za prisotnost. Zagovornik je ugotovil, da so pri določitvi meril za dodelitev te nagrade ravnali diskriminatorno. Nižjo so odmerili vsem zaposlenim, ki so bili med letom odsotni z dela zaradi bolezni. Nekateri zaposleni so bili tako prikrajšani le zaradi osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, invalidnosti in starševstva. Po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo je to diskriminacija in prepovedano.
Zaposleni v industrijskem podjetju je Zagovorniku prijavil domnevno diskriminacijo pri nagrajevanju delavcev ob koncu leta 2024. Navedel je, da je podjetje vsem izplačalo nagrado iz naslova poslovne uspešnost v enakem znesku, dodatno pa je pri tem izplačilu vsak prejel še »Nagrado za prisotnost«. Ta je bila odvisna od bolniških odsotnosti posameznega zaposlenega v vsakem mesecu leta posebej. Za vsakega od 12 mesecev, ko zaposleni ni bil na bolniškem staležu, je bil upravičen do 45 evrov nagrade, skupno največ 540 evrov. Če je v določenem mesecu zbolel in zato ni prišel na delo, pa mu nagrada za ta mesec ni pripadala.
Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije ugotovil, da je podjetje zares ravnalo tako, kot je predstavil prijavitelj diskriminacije. In da je tako ravnalo kljub temu, da je bilo seznanjeno s sklepom Vrhovnega sodišča iz avgusta 2024, da kriteriji za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost ne smejo temeljiti na bolniški odsotnosti zaposlenih. Nagrajevanje je nameravalo spremeniti za leto 2025.
Zagovornik je ugotovil, da izbrano merilo za dodelitev nagrade za prisotnost razlikuje med tistimi zaposlenimi, ki so bili v posameznem mesecu vsaj en dan bolniško odsotni, in tistimi, ki med letom niso zboleli. To razlikovanje pa temelji samo na osebnih okoliščinah zaposlenih, kot so njihovo zdravstveno stanje ali zdravstveno stanje njihovih družinskih članov, kar je diskriminatorno.
To je kratek povzetek odločbe, ki je objavljena na https://zagovornik.si/izdelki/zagovornik-ugotovil-diskriminacijo-pri-nagrajevanju-zaposlenih/.
Diskriminacija pri nagradah za poslovno uspešnost se nadaljuje kljub sodni praksi
Zagovornik na diskriminacijo pri nagradi za poslovno uspešnost družb opozarja od leta 2019, ko je izdal prvo odločbo, v kateri je ugotovil diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, starševstva, nosečnosti in invalidnosti pri določitvi meril za izplačilo te nagrade. Podjetje, ki je kršilo prepoved diskriminacije, se je takrat na odločitev Zagovornika pritožilo, upravno sodišče pa je v celoti pritrdilo Zagovornikovi argumentaciji.
Do danes je Zagovornik diskriminatorno obravnavo pri merilih za izplačilo te nagrade ugotovil v 20 zadevah. Upravno sodišče pa je pri odločanju o pritožbah kršiteljev doslej vedno pritrdilo argumentaciji Zagovornika.
O tem je zaradi različne sodne prakse dveh višjih sodišč – upravnega sodišča ter višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je v enem primeru odločilo, da takšna obravnava ni diskriminatorna – odločalo tudi že Vrhovno sodišče. V sklepu VIII Ips 9/2024 z 20. avgusta 2024 je posredno potrdilo pravilnost argumentacije upravnega sodišča in Zagovornika, da je slabša obravnava zaposlenih, ki so bili med letom odsotni z dela zaradi zdravstvenega stanja, diskriminacija.
Kljub sodni praksi nekatera podjetja še vedno diskriminatorno določajo merila za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost. Zagovornik na to temo še prejema prošnje za svetovanje in predloge za ugotavljanje diskriminacije.
So pa tudi podjetja, ki po tem, ko so opozorjena o diskriminatornosti svojih ravnanj, kršitev odpravijo in prikrajšanim zaposlenim nagrade izplačajo v celoti. Zagovorniki v takšnih primerih postopke ugotavljanja diskriminacije ustavi.
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti: »Ko zaposleni opazijo domnevno diskriminatorno ravnanje, lahko delodajalce sami seznanijo s sodno prakso in se poskušajo dogovoriti o odpravi nepravilnosti. Če pri tem ne bi bili uspešni, pa lahko oddajo prijavo Zagovorniku ali se obrnejo na Inšpektorat za delo.«
