Zagovornik načela enakosti je v okviru spremljanja stanja na področju diskriminacije pripravil Posebno poročilo o dostopnosti srednjih šol za gibalno ovirane. Ugotovil je, da ima po uradnih podatkih le četrtina vseh srednjih šol zagotovljene vse pogoje za vključitev gibalno oviranih dijakov v izobraževalni proces. Kljub zagotovljeni pravici do izobraževanja v svojem okolju je v nekaterih regijah polno dostopna le ena srednja šola, ponekod pa niti to. Na podlagi ugotovitev iz posebnega poročila je Zagovornik pristojnim organom izdal priporočila za zagotavljanje in izboljšanje dostopnosti srednjih šol. Po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) je namreč treba za ljudi z invalidnostmi prilagoditve objektov v javni rabi zagotoviti najpozneje do 11. 12. 2025.
Zagovornik se je o izzivih s področja prostorske oziroma arhitektonske dostopnosti srednjih šol za gibalno ovirane dijake seznanil ob obravnavi primera domnevne diskriminacije gibalno oviranega devetošolca. Ta se je želel vpisati na eno od ljubljanskih gimnazij, a se za to nato ni odločil, ker šola ni bila prostorsko dostopna za gibalno ovirane.
Zagovornik je ob obravnavi tega primera ugotovil, da vse srednje šole niso dostopne gibalno oviranim dijakom in da so podatki glede dostopnosti srednjih šol pomanjkljivi.
Zato je s poizvedbami pri srednjih šolah sam preveril, ali in kako zagotavljajo dostopnost izobraževanja za dijake s težjo gibalno oviranostjo, ki uporabljajo ročni ali elektromotorni voziček. Podatki o dostopnosti za te dijake namreč povedo tudi, ali so srednje šole dostopne tudi manj oviranim dijakom in drugim, na primer zaposlenim, staršem, skrbnikom in drugim obiskovalcem.
Izmed šol, ki so na vprašanja odgovorile, jih je tretjina odgovorila, da so polno dostopne za gibalno ovirane dijake. Imajo klančine ali dvižne ploščadi, prostorsko prilagojene sanitarije, dvigalo, dostopnost parkirišča in dostopnost drugih prostorov. Po podatkih ministrstva za izobraževanje je sicer srednjih šol, ki imajo zagotovljene vse pogoje za vključitev gibalno oviranih dijakov v izobraževalni proces, le četrtina.
Delno dostopna je približno polovica šol, ki so se odzvale na Zagovornikovo poizvedbo. Te imajo dostopnost za gibalno ovirane urejeno za posamezne prostore in dele stavb ali pa so zgradile klančino oziroma dvigalo.
Preostalih 17 odstotkov šol je Zagovorniku odgovorilo, da so gibalno oviranim dijakom nedostopne. Največkrat zato, ker nimajo finančnih sredstev za posege v stavbe ali pa posegov ne omogoča starost zgradbe oziroma njena spomeniška zaščita.
Zagovornik v posebnem poročilu opozarja, da mora biti dostopnost srednjih šol za gibalno ovirane urejena, še preden se otrok z gibalno oviranostjo vpiše v srednjo šolo. Nekatere izmed delno dostopnih in nedostopnih šol tako že načrtujejo posege za izboljšanje stanja, vse pa ne.
Zagovornik ugotavlja tudi, da šole, ki bi si želele izboljšati dostopnost za osebe z invalidnostmi, pri tem ne morejo računati na sredstva ministrstva za izobraževanje. Pri ministrskem financiranju investicijsko-vzdrževalnih del v šolah imajo namreč prednost nujna dela, med katera pa zagotavljanje dostopnosti ne sodi.
Nevladne organizacije, ki jih je Zagovornik prosil za sodelovanje pri posebnem poročilu, so ob tem povedale, da starši otrok z invalidnostmi občasno poročajo o težavah z dostopnostjo izobraževanja. Praviloma se za uporabo pravnih sredstev za uveljavljanje pravic njihovih otrok ne odločajo, saj si ne želijo konflikta s šolo, ki jo bo otrok obiskoval več let. Težave povečini rešujejo v dialogu s šolami ali lokalnimi skupnostmi in so lahko pri tem tudi uspešni. V nekaterih primerih pa so se raje odločili otroka vpisati na dostopno srednjo šolo izven kraja bivanja.
Zagovornik je na podlagi ugotovitev pripravil priporočila za bolj vključujoče izobraževanje.
Vladi priporoča, naj zagotovi potrebna sredstva za financiranje investicijsko-vzdrževalnih del na objektih in opremi srednjih šol, s katerimi bi polno dostopnost vseh srednjih šol zagotovili do konca leta 2025. Po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) je namreč treba za ljudi z invalidnostmi zagotoviti prilagoditve objektov v javni rabi najpozneje do 11. 12. 2025.
Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport priporoča, da:
zagotovi metodološko in strokovno ustrezno analizo stanja prostorske dostopnosti srednjih šol. Analiza mora biti neodvisna, opravljena na terenu z usposobljenim strokovnjakom in se periodično posodabljati, da bodo podatki vedno točni, verodostojni in popolni;
javno objavi rezultate analize o dostopnosti srednjih šol in jih vključi v sezname srednjih šol ter v razpis za vpis v srednje šole in dijaške domove;
usmerjeno informira srednje šole in njihova vodstva o pomenu zagotavljanja dostopnosti in njihovih zakonskih obveznostih na področju varstva pravic ljudi z invalidnostmi ter jim daje vso potrebno strokovno pomoč pri načrtovanju polne prostorske dostopnosti šol;
naloži srednjim šolam pripravo načrtov izboljšanja dostopnosti, v katerih naj evidentirajo potrebe in jih razvrstijo glede na zahtevnost izvedbe prilagoditev, opredelijo potrebna finančna sredstva in potreben čas. Pri tem naj jim daje vso potrebno strokovno podporo;
na podlagi analize stanja prostorske dostopnosti srednjih šol in zbranih načrtov izboljšanja dostopnosti srednjih šol pripravi investicijski načrt z namenom sistematičnega načrtovanja vlaganj. Pri tem naj imajo kot prehodna rešitev prednost tiste srednje šole, kjer je potrebnih najmanj vlaganj in so za to primerne z geografskega vidika ter glede števila programov, ki jih izvajajo (t. i. začasna mreža polno dostopnih šol);
po zagotovitvi dodatnih sredstev pripravi dodaten, ločen poziv, namenjen izključno financiranju izboljšanja dostopnosti srednjih šol;
si v sodelovanju s Službo vlade za razvoj in kohezijsko politiko ter drugimi ministrstvi na vseh ravneh pri načrtovanju in izvedbi aktivno prizadeva izkoristiti evropska sredstva za izboljšanje prostorske dostopnosti srednjih šol. V pripravi je namreč nov operativni program za programsko obdobje 2021–2027, v katerem se bo skladno z nacionalnimi in mednarodnimi obveznostmi upoštevalo načelo nediskriminatornosti, ki vključuje tudi dostopnost za invalide.
Ministrstvu za okolje in prostor pa Zagovornik priporoča, naj pripravi predlog spremembe Gradbenega zakona, da bo ta vključeval končni rok za obvezno primerno prilagoditev obstoječih objektov v javni rabi iz ZIMI ter določil pristojnost inšpekcije in globe v primeru kršitev.
Celotno posebno poročilo o dostopnosti srednjih šol za gibalno ovirane je objavljeno na https://zagovornik.si/posebna-porocila/
