Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je skladno z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) seznanil Državni svet z Rednim letnim poročilom Zagovornika načela enakosti za leto 2017. V svoji predstavitvi je opozoril tudi na zahteven proces vzpostavljanja novega samostojnega državnega organa za preprečevanje diskriminacije in spodbujanje enakosti.
Lobnik je uvodoma povzel finančno, kadrovsko in infrastrukturno stanje državnega organa, ki je začel delovati pred slabima dvema letoma. Izrazil je zadovoljstvo, da je v tem času vzpostavil osnovne pogoje za izvajanje z zakonom določenih nalog, in pričakovanje, da bodo Zagovorniku načela enakosti v prihodnjem letu zagotovljena finančna sredstva, ki bodo omogočala celovito opravljanje nalog po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo.
V letu 2017 je Zagovornik prejel 79 predlogov za obravnavo diskriminacije, od teh je tretjina rešenih in tretjina v reševanju. Hkrati Zagovornik rešuje vrzel, ki je nastala zaradi večletnega sistemskega zanemarjanja tega področja. Največ diskriminacije samostojni organ zaznava na podlagi osebnih okoliščin invalidnosti, spola, verskega prepričanja in etničnega porekla. In sicer na področjih dostopa do dobrin in storitev ter dela in zaposlovanja. Diskriminacija se kaže v različnih oblikah, najpogosteje gre za neposredno diskriminacijo, prihaja pa tudi do hujših oblik, to so dolgotrajna, ponavljajoča se diskriminacija in diskriminacija s težko popravljivimi posledicami.
Lobnik je opozoril, da število prijav ne kaže dejanskega stanja, saj je diskriminacije mnogo več, vendar je ljudje ne prijavljajo. Na to kažejo tudi rezultati javnomnenjske raziskave o percepciji diskriminacije v Sloveniji, ki jo je Zagovornik prvič izvedel konec leta 2017. 17 odstotkov vprašanih je namreč navedlo, da so bili v zadnjih 12 mesecih tarča diskriminacije. Analiza je pokazala, da definiciji diskriminacije ustreza 70 odstotkov primerov, na podlagi česar zagovornik ocenjuje, da je v Sloveniji diskriminiranih vsaj 10 odstotkov ljudi. Podatki tudi kažejo, da več kot tretjina anketirancev meni, da za boj proti neenakosti ni ustrezno ali sploh ni poskrbljeno in da se je stanje na področju neenakosti v državi v zadnji letih še poslabšalo.
Spodbudno pa je, da prebivalke in prebivalci Slovenije prepoznavajo problem diskriminacije, saj dve tretjini vprašanih ocenjuje, da je diskriminacija eden od aktualnih družbenih problemov.
Več o javnomnenjski raziskavi o diskriminaciji v Sloveniji lahko preberite TUKAJ.
