»Prizadevati si je treba za ozaveščanje širše javnosti in omogočiti življenje prosto spolnih stereotipov vsakomur, ki svoje identitete ne more oz. ne želi graditi v skladu z usmeritvami družbenih pričakovanj.« Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je v prispevku za publikacijo mestne občine Ljubljana “ZA enakost spolov” opozoril na pomembnejše zakonodajne okvire na področju enakosti spolov. Treba je omogočiti življenje, prosto spolnih stereotipov, vsakomur, ki svoje identitete ne more oziroma ne želi graditi v skladu z usmeritvami družbenih pričakovanj.
Pomembnejši zakonodajni okvir na področju enakosti spolov je leta 2002 sprejet Zakon o enakih možnostih žensk in moških, ki določa temelje za izboljšanje položaja žensk in ustvarjanje enakih možnosti spolov na posameznih področjih družbenega življenja. Zakon v 5. členu opredeljuje prepoved diskriminacije glede na spol.
Spol kot osebno okoliščino prepoznava že Ustava Republike Slovenije, saj Slovenijo opredeljuje kot demokratično, pravno in socialno državo, ki zagotavlja uživanje in uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem, ne glede na narodnost, raso, spol, vero, politično in drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katero koli drugo osebno okoliščino.
Temeljnim opredelitvam Ustave sledi tudi Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), sprejet leta 2016, ki določa, da je diskriminacija glede na spol prepovedana – tako neposredna kakor tudi posredna (5. člen).
Cilje in ukrepe ter ključne nosilce politik za uresničevanje enakosti spolov na posameznih področjih življenja žensk in moških v Republiki Sloveniji opredeljuje Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–2020.
