Zagovornik načela enakosti se je 26. in 27. junija v Berlinu udeležil seminarja z naslovom Kako se spopasti s starizmom in starostno diskriminacijo starejših? Pri organizaciji seminarja sta sodelovali združenji Equinet in AGE platforma (mreža civilnih organizacij, ki se ukvarjajo s starejšimi). Pri preprečevanju diskriminacije starejših je bilo kot ključno izpostavljeno sodelovanje vseh deležnikov. Še posebej pomembno je, da v pripravo strategij obveščanja in komuniciranja ter pripravo zakonodajnih priporočil in drugih dejavnosti za preprečevanje diskriminacije starejših vključimo starejše, saj nam lahko ti posredujejo dragocene informacije iz prve roke ter nudijo vpogled v predsodke in stereotipe na področju starosti. Na konferenci je bil izpostavljen pojem starizem (ali staromrzništvo, angl. ageism), katerega pomen pa si razlagamo različno.
Dejstvo je, da se prebivalstvo stara, in da se starizem pojavlja na različnih področjih življenja. Prav tako sta starizem in osebna okoliščina starost nekaj, kar zadeva prav vse ljudi. Vsi se staramo, vendar se ne staramo vsi enako. Ključni problematiki, ki izhajata iz tega, sta dejstvi, da je starizem prevečkrat obravnavan kot blažja oblika diskriminacije tudi s strani najvišjih pravnih inštitucij (v nekaterih pravnih podlagah in zakonih je starizem ali direktna diskriminacija starejših celo zahtevana),in da starejši niso heterogena skupina, zato je pri obravnavi diskriminacije in posebnih ukrepov potrebna individualna obravnava. Predsodki, kot so na primer: vsi stari so počasni, pozabljivi, ne znajo uporabljati moderne tehnologije, so bolni, potrebujejo pomoč … vsekakor ne veljajo za vse starejše. Udeleženci so opozorili tudi na problem prihodnosti – digitalizacija, lahko predstavlja tudi nevarnost. Pri tem bo potrebna uvedba minimalnih standardov za fizično poslovanje (npr. banke).
S pravnega vidika razen Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, ki pravno ščiti starejše na področju zaposlovanja in dela, nimamo nobenega mednarodnega pravnega okvira, ki bi ščitil starejše tudi pred diskriminacijo na ostalih področjih življenja. Kot kaže, se v vseh članicah diskriminacija pojavlja tudi na področju trga dobrin in storitev, zdravstvene in socialne oskrbe itd. Zaradi staranja prebivalstva, krepitve starizma in pomanjkanja pravne zaščite, se pojavlja potreba po Konvenciji o človekovih pravicah starejših, ki bi predstavljala širši mednarodni vzvod za vpliv na nacionalne politike za preprečevanje diskriminacije starejših. S tem namenom je bila že leta 2010 ustanovljena Odprta delovna skupina o starizmu Združenih narodov (ODSS), ki se srečuje na letnih srečanjih. Equinet je poudaril pomen podpore Konvenciji in delovni skupini na nacionalni ravni. Zagovornik načela enakosti od letošnje pomladi dejavno sodeluje pri srečanjih vladnih resorjev in nevladnih organizacij ter v organizaciji ZDUS, ki nudi podporo slovenski delegaciji, ki vsako leto sodeluje v ODSS (angl. OEWG).
Udeleženci seminarja so skozi skupne delovne skupine za različne tematike prišli do zaključka, da je pri preprečevanju starizma ključno ozaveščanje in informiranje ljudi, s katerimi razbijamo predsodke ter spreminjamo sistem vrednot. S promocijo posameznih primerov lahko pokažemo pozitivne lastnosti starejših, predvsem pa poskušamo razbiti mit o tem, da je starost nekaj slabega, in predvsem nekaj, kar je dolgotrajen proces in ne nekaj, kar bi lahko omejili s časovno mejo. Vsebine o diskriminaciji in enakopravnem obravnavanju moramo vključiti v osnovne izobraževalne vsebine od vrtca naprej. Prav tako je ključno medgeneracijsko sodelovanje, ki vključuje medsebojno izmenjavo znanj in osmišljanje življenja starejših tudi po upokojitvi. V prihodnosti se priporoča tudi izvedba ozaveščevalnih delavnic za starejše, kjer jim lahko pojasnimo, kakšne so njihove pravice, kdaj so diskriminirani in kam se lahko obrnejo po pomoč.
V primerjavi z ostalim članicami Equineta se je izkazalo, da je lahko Slovenija primer dobre prakse, saj Zagovornik načela enakosti po ZvarD-u lahko preprečuje diskriminacijo v okviru vseh osebnih okoliščin in področij življenja, tudi starosti. Nekatere članice imajo namreč pooblastila npr. le na področju spola, etnične pripadnosti itd. Prav tako Zagovornik načela enakosti aktivno sodeluje s civilno družbo in s številnimi ozaveščevalnimi akcijami naslavlja tako starejše kot mlajše. Karl Moehl, vodja oddelka za komunikacijo in ozaveščanje na Nacionalni agenciji za preprečevanje diskriminacije v Nemčiji, je Zagovorniku načela enakosti izrekel posebno pohvalo za odlično izpeljano konferenco Spopadanje z diskriminacijo mladih.
Rdečo nit seminarja sta predstavljali dve močni gesli: »Človekove pravice nimajo roka trajanja in človekove pravice se s staranjem ne zmanjšujejo«.
