Zagovornik načela enakosti je Državnemu zboru (DZ) priporočil, naj umakne predlog za odvzem volilne pravice tujcem s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Predlagana zakonska sprememba bi imela lahko diskriminatorne učinke na določeno skupino tujcev. Zagovornik v svojem priporočilu znova opozarja tudi na potrebne ukrepe zaradi podzastopanosti žensk v lokalni politiki, potrebo po ustreznejši zastopanosti romske skupnosti v krajevnih, vaških in četrtnih skupnostih ter na potrebo po zakonski ureditvi dostopnosti volitev za ljudi z invalidnostmi.
Ustava v 138., 139. in 140. členu določa, da prebivalci (ne le državljani) uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in da občine urejajo zadeve, ki zadevajo prebivalce občine. Slovenija je zato že leta 2002 priznala volilno pravico tudi tujcem s stalnim prebivališčem, ki v lokalnem okolju živijo, delajo, plačujejo davke ter jih odločitve občinskih organov neposredno zadevajo, saj tam stalno prebivajo.
Ustava v tretjem odstavku 43. člena sicer določa, da lahko zakon uredi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. Vendar je zakonodajalec to pravico tujcem že priznal. To pomeni, da je njihova volilna pravica zavarovana z Ustavo, zato zakonodajalec že pridobljene pravice ne sme odvzeti na enak način, kot jo je dodelil. Vsak poseg v človekove pravice mora zasledovati ustavno dopusten razlog in mora biti skladen z načelom sorazmernosti in načelom zaupanja v pravo. Zagovornik ugotavlja, da predlagatelji niso predstavili razlogov, ki bi utemeljevali odvzem volilne pravice na lokalnih volitvah več kot sto tisoč prebivalcem Slovenije in to že po samem zakonu.
Zagovornik opozarja, da bi (lahko) šlo pri odvzemih volilne pravice tujcem tretjih držav za neposredno diskriminacijo zaradi državljanstva in posredno diskriminacijo zaradi etničnega in drugega porekla in s tem kršitev prvega odstavka 14. člena Ustave. O tem ali je posamezna odločitev skladna z Ustavo odloča Ustavno sodišče.
Zagovornik opozarja še, da je predlagana sprememba problematična tudi z vidika mednarodnih obveznosti države. Evropska konvencija o človekovih pravicah varuje volilno pravico in prepoveduje diskriminacijo pri njenem uresničevanju ter pri njenih morebitnih odvzemih. Tudi Evropska listina lokalne samouprave izhaja iz načela, da lokalna demokracija pripada prebivalcem lokalne skupnosti, ne državljanom. Odvzem volilne pravice skrbi tudi z vidika javnega interesa za zakonito in ustavno izvedbo samih volitev. Odvzem volilne pravice prebivalcem lokalne skupnosti bi po mnenju Zagovornika pomenil korak nazaj pri vključevanju prebivalcev v demokratične procese.
Zagovornik v priporočilu opozarja tudi na še vedno prisotno podzastopanost žensk v lokalni politiki. Kljub veljavnim ukrepom za uravnoteženo zastopanost spolov podatki kažejo, da ženske še vedno niso ustrezno zastopane niti med občinskimi svetnicami, še manj pa med županjami. Zato priporoča, da se v okviru sprememb zakona preučijo dodatni ukrepi za povečanje zastopanosti žensk v organih lokalne samouprave.
Priporoča tudi ustreznejšo ureditev zastopanosti romske skupnosti v krajevnih, vaških in četrtnih skupnostih. Takšna rešitev bi prispevala k učinkovitejšemu vključevanju Romov v odločanje o vprašanjih, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje in položaj v lokalnem okolju, ter h krepitvi dialoga in medsebojnega zaupanja v lokalnih skupnostih.
Državnemu zboru je tudi priporočil, naj z zakonom uredi, da bodo volilni postopki, gradiva in informacije o volitvah dostopni, lahko razumljivi in uporabni za vse volivke in volivce, tudi za ljudi z invalidnostmi. Nedostopnost volilnih postopkov, gradiv ali informacij lahko pomeni diskriminacijo zaradi invalidnosti in zdravstvenega stanja in volivcem onemogoča enakopravno uresničevanje volilne pravice.
Celotno priporočilo je dostopno na povezavi https://zagovornik.si/izdelki/priporocila-zagovornika-nacela-enakosti-glede-predloga-zakona-o-spremembah-zakona-o-lokalnih-volitvah/.
