Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je ministrstvo za pravosodje in poslance državnega zbora pozval k pripravi potrebnih dopolnitev predpisov, da bo upravno sodišče primere Zagovornika lahko obravnavalo prednostno. Ocenjuje, da bi bilo zaradi tega varstvo pred diskriminacijo v Sloveniji veliko bolj učinkovito.
Zagovornik načela enakosti ima med desetimi nalogami, ki mu jih določa 21. člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo, tudi vodenje postopkov, v katerih ugotavlja, ali se je določena zatrjevana diskriminacija zares zgodila ali ne.
Kadar ugotovi diskriminacijo in se kršitelji z odločitvijo organa ne strinjajo, imajo možnost vložitve tožbe na upravno sodišče. Pred upravnim sodiščem je tako trenutno 16 takšnih zadev, najstarejše na epilog čakajo od leta 2022.
»Če je vložena tožba v upravnem sporu, se zadeve ne končajo, ko primer zaključimo pri Zagovorniku, ampak šele takrat, ko o zadevi odloči tudi sodišče. Dolgotrajnost postopkov pa je v veliko škodo ljudem, ki so zbrali pogum, se izpostavili in se uradno pritožili zaradi slabšega obravnavanja, potem pa pravice kar ne dočakajo,« opozarja Lobnik. »Organizacijo dela pri Zagovorniku sem prilagodil tako, da bi prijavitelji diskriminacije čim hitreje prišli do odločbe ali drugih odgovorov. Kar pa ne pomaga, če se zastoj potem pojavi drugje,« dodaja.
Kot še poudarja Lobnik, raziskave o diskriminaciji v Sloveniji kažejo, da je kar vsak peti že doživel diskriminacijo, le štirje odstotki od teh pa so kakorkoli ukrepali. Med razlogi za neukrepanje so bili največkrat izpostavljeni prepričanje, da se ne bi nič spremenilo, da bi se stvari lahko še poslabšale in da je postopek zapleten. »Z ozaveščanjem o varstvu pred diskriminacijo spodbujamo ljudi, naj ta ravnanja prijavijo. A kako naj ti pozivi padejo na plodna tla, če ljudje vidijo, da lahko odločanje pred sodiščem traja tudi več let,« je kritičen.
»Presoja upravnega sodišča je nenazadnje zelo pomembna tudi za nas pri Zagovorniku, saj se na ta način ustvarja sodna praksa, ki nam je pri našem delu v veliko pomoč. Ko v določenem primeru prejmemo potrditev upravnega sodišča, lažje nastopamo v drugih podobnih zadevah. Po drugi strani pa prakso lahko izboljšamo, ko upravno sodišče ugotovi, da smo se zmotili ali da nismo bili dovolj temeljiti pri raziskovanju dejanskega stanja. Odločitve upravnega sodišča so namreč tudi strokovna kontrola naših odločitev in je zato pravočasnost odločanja še toliko večjega pomena,« dodaja Lobnik.
Ministrstvo za pravosodje in poslance državnega zbora je zato pozval k spremembi in dopolnitvi predpisov, da bi bili primeri pred upravnim sodiščem, v katerih kršitelji oporekajo veljavnost odločitev Zagovornika, obravnavani prednostno. »To bi bil pomemben znak, da se pri varstvu pred diskriminacijo v Sloveniji misli resno. Omogočilo bi hiter in strokoven razvoj tega področja in zagotovilo učinkovitejše zagotavljanje enake obravnave in enakih možnosti,« je poudaril v dopisih ministrstvu in poslancem.
Upravno sodišče je doslej ugotovitve Zagovornika razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje v treh primerih. »Ko smo, denimo, v primeru ugotovljene diskriminacije zaradi prekinitve oglaševanja storitev zavoda Živim na ljubljanskih mestnih avtobusih po navodilu upravnega sodišča izvedli dodatne dokaze in vnovič ugotovili diskriminacijo, je kršitelj znova vložil tožbo na upravno sodišče in zadeva spet čaka na obravnavo. Vse skupaj pa se vleče že od leta 2019, kar je podobno primeru rasizma, ki je lani dobil epilog šele po sedmih letih,« pojasnjuje Lobnik in meni, da je to nesprejemljivo.
