Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je opravil oceno diskriminatornosti Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih z vidika neenake obravnave otrok, ki se zaradi etičnih razlogov prehranjujejo vegansko. Tem otrokom vrtci in šole niso dolžni zagotavljati prilagoditev prehrane, medtem ko so to dolžni zagotoviti otrokom z alergijami in drugimi zdravstvenimi stanji. Različna obravnava otrok tako izhaja le iz vrste osebne okoliščine, ki je pri konkretnem otroku podlaga za njegove prehranske omejitve. Lobnik je na podlagi stališč zdravstvene stroke, da je za pravilen razvoj otrok edina primerna uravnotežena mešana ali vsaj vegetarijanska prehrana, ki vključuje mlečne izdelke in jajca, ocenil, da je nezagotavljanje veganskih obrokov v vrtcih in šolah dopustna izjema od prepovedi diskriminacije.
Na Zagovornika se je obrnil starš dveh otrok, ki obiskujeta vrtec in se iz etičnih razlogov prehranjujeta vegansko – ne jesta ničesar živalskega izvora. Zatrjeval je, da so Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (smernice) diskriminatorne do etičnih veganov, saj določajo, da morajo vrtci in šole prehrano otrokom prilagoditi le, kadar je to nujno zaradi njihovega zdravstvenega stanja. Kot je navedel, smernice tako kot legitimen razlog za prilagoditev prehrane priznavajo zgolj osebno okoliščino zdravstvenega stanja otrok, ne pa tudi osebne okoliščine vere ali prepričanja.
Zagovornik Miha Lobnik je v oceni diskriminatornosti smernic potrdil, da te res določajo različno obravnavo otrok pri njihovi pravici do prehrane v vrtcu in šoli le glede na vrsto osebne okoliščine otroka, kot je to zatrjeval prijavitelj diskriminacije. Opravil pa je tudi tehtanje, ali je takšna ureditev pri etičnem veganstvu dopustna in jo je treba obravnavati kot izjemo od prepovedi diskriminacije. Po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo se takšno izjemo prizna, kadar se z določeno različno obravnavo zasleduje legitimen cilj in se pri tem uporabi ustrezna in nujno potrebna sredstva.
Lobnik je najprej ugotovil, da želijo smernice zagotoviti zdravo prehrano otrok in mladostnikov, kar je pripoznal kot legitimen cilj države. Na podlagi stališč zdravstvene stroke, ki jih je zbral za potrebe ocene, je ugotovil tudi, da so smernice ustrezen način doseganja zastavljenega cilja, saj država v njih predpiše vrsto prehrane, ki jo morajo vzgojno-izobraževalne ustanove zagotavljati. Ugotovil pa je tudi, da je veljavna ureditev v smernicah nujno potrebna, saj glede na stališča zdravstvene stroke ni možno dopustiti, da bi otroci v vrtcu in šoli jedli samo vegansko hrano.
Stališče Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo in Nacionalnega inštituta za javno zdravje namreč je, da je za otroke edina primerna uravnotežena mešana prehrana, saj se še razvijajo in vsako pomanjkanje hranil lahko povzroči škodo in pripelje do resnih zdravstvenih težav. Za dobrobit otrok je po stališčih stroke edina še sprejemljiva alternativa mešani prehrani ustrezno načrtovana vegetarijanska prehrana, ki vključuje mlečne izdelke in jajca. Če bi torej smernice vrtcem in šolam omogočale tudi pripravo veganskih obrokov, bi to bilo v neskladju s stališči stroke in zasledovanega legitimnega cilja tako ne bi bilo možno doseči.
Lobnik je tako ocenil, da smernice niso diskriminatorne do otrok, ki so etični vegani, saj ureditev izpolnjuje vse zakonske pogoje, da jo obravnavamo kot dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije.
Zagotavljanje varnega zdravstvenega razvoja otrok v vrtcih in šolah, ki ga zasleduje pediatrična stroka, ker je v največjo korist odraščajočih otrok v tem primeru pretehta nad pravico do prilagoditve prehrane iz prepričanja o etičnem veganstvu.
Ocena je dostopna na povezavi https://zagovornik.si/izdelki/ocena-diskriminatornosti-smernic-za-prehranjevanje-v-vzgojno-izobrazevalnih-zavodih/.
