Zagovornik načela enakosti je na podlagi prijave tretje osebe obravnaval primer domnevne diskriminacije pri ponujanju storitve prevoza oseb. Skupina udeležencev pogreba na ljubljanskih Žalah je potrebovala prevoz do središča mesta. Poklicali so taksi službo in se dogovorili, da bosta ponje prišli dve vozili. Taksija sta na dogovorjeno lokacijo prišla ločeno. Najprej je prevoz oseb zavrnil prvi, nato še drugi taksist. Zagovornik je med postopkom ugotovil, da sta taksista prevoz strank zavrnila izključno zaradi njihove rase ali narodnosti. Zagovornik je tako ugotovil obstoj prepovedane neposredne diskriminacije.
Zagovornik načela enakosti je na podlagi prijave tretje osebe obravnaval primer domnevne diskriminacije pri ponujanju storitve prevoza oseb. Ugotovil je neposredno diskriminacijo strank na podlagi osebnih okoliščin rase in narodnosti.
Zakon o varstvu pred diskriminacijo, na podlagi katerega Zagovornik ugotavlja diskriminacijo, prepoveduje diskriminacijo na več družbenih področjih, tudi pri ponujanju dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti.
Po pogrebu na pokopališču Žale je skupina udeležencev pogrebne slovesnosti potrebovala prevoz do središča Ljubljane. V njihovem imenu je oseba, ki je bila takrat z njimi, poklicala taksi službo in se dogovorila, da bosta ponje napoteni dve vozili.
Taksija sta na izhodišče prišla ločeno. Najprej je prevoz zavrnil prvi voznik. Na zaslišanju pri Zagovorniku je pojasnil, da se je tako odločil, ker so se mu zdele osebe »sumljive, saj so bile temnejše polti«. Bilo naj bi ga strah, ni si želel potencialnih problemov s policijo.
Prevoz oseb je zavrnil tudi drugi taksist, in sicer zato, ker da je že takoj ob prihodu na izhodišče prevoza vedel, da so stranke migranti – »mi smo beli, oni pa so rjave ali temnejše barve,« je pojasnil Zagovorniku.
V preteklosti naj bi imel slabe izkušnje s tujci, predvsem migranti, težave naj bi imel zaradi prevoza tujcev tudi s policijo. Zato je centralo taksi službe obvestil, da strank ne bo peljal.
Oseba, ki je spremljal skupino, je nato poklicala drugo taksi podjetje, ki je prevoz izvedlo.
Zagovornik je v postopku med drugim ugotovil, da taksisti samovoljno odločajo o zavrnitvi prevoza. Če so stranke že zavrnili, se je to zgodilo, ko so bile te vidno umazane, opite ali ko taksisti v vozilu niso imeli primerne opreme za varno izvedbo prevoza, kot je recimo otroški sedež ali kletka za živali.
V obravnavanem primeru pa sta voznika prevoz strank zavrnila izključno zaradi barve njihove kože oziroma zaradi predsodka, da bosta s strankami imela težave, ker so temnejše polti.
Zagovornik je o ugotovljeni neposredni diskriminaciji obvestil Tržni inšpektorat in mu predlagal uvedbo prekrškovnega postopka.
Taksi službi je priporočil, naj sprejme interni akt o enaki obravnavi strank ne glede na njihove osebne okoliščine in naj vsakemu pogodbenemu izvajalcu ob začetku sodelovanja predloži v podpis izjavo o spoštovanju načel enake obravnave. Vsaj enkrat letno pa naj za svoje zaposlene organizira usposabljanje o prepovedi diskriminacije in redno spremlja policijske postopke, v katerih bi bili izvajalci prevozov udeleženi zaradi osebnih okoliščin njihovih strank.
Za izboljšanje taksi storitev v Ljubljani pa je Zagovornik ljubljanski občinski upravi priporočil, naj od taksi podjetij, ki jim podeli dovoljenje za izvajanje prevozov, zahteva uresničevanje načel enakega obravnavanja. Podpišejo naj izjavo, da bodo njihovi izvajalci taksi prevozov dosledno skrbeli za spoštovanje načel enake obravnave.
Odločba je dostopna na povezavi https://zagovornik.si/zavrnitev-storitve-taksi-prevoza-zaradi-rase-in-narodnosti-stranke-je-diskriminacija/.
Foto: STA
