Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti ureditve vrtčevske in šolske prehrane. Lobnik je prepričan, da bi morali vzgojno-izobraževalni zavodi pri nudenju prehrane upoštevati tudi vero otrok, in ne le zdravstvenega stanja, kot je to urejeno sedaj. Trenutna ureditev mnoge otroke in starše spravlja v stisko in pri njih zbuja občutke izključenosti le zaradi njihove vere, za kar ni dopustnega razloga in je po mnenju Zagovornika v nasprotju z ustavo.
V zahtevi za oceno ustavnosti prehrane v vrtcih in šolah Lobnik poudarja, da ni dopustno, da nekateri otroci samo zaradi svojega verskega ali drugega svetovnonazorskega prepričanja na ravni vere določenih obrokov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ne morejo jesti.
Kot je zapisal, so iz enakopravnega uživanja te pravice nekateri otroci izključeni zaradi šolske in druge zakonodaje, ki ne določa obveznosti glede odločanja o prilagoditvah prehrane zaradi vere. Poleg tega pa tudi Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih določajo, da vrtci in šole individualnih zahtev za prilagoditev prehrane zaradi vere ali prepričanja niso dolžni izvajati. Upoštevati morajo le zahteve po medicinsko indiciranih dietah.
Lobnik zato ustavnim sodnikom daje v presojo vse predpise, ki urejajo vrtčevsko in šolsko prehrano. »Navidezno nevtralna ureditev prehrane nekatere otroke postavlja v slabši položaj le zaradi njihove vere ali prepričanja. To je v nasprotju s 14. členom ustave, ki govori o enaki obravnavi vseh, ne glede na osebne okoliščine,« pojasnjuje.
Opozarja, da nezmožnost sodelovanja pri malici in kosilu vodi do občutkov izključenosti in neenakosti med otroki in pri njihovih starših, za kar ni dopustnega razloga. »Diskriminatorna ureditev prehrane od teh otrok in staršev terja, da ravnajo v nasprotju s svojo vero oziroma prepričanjem ali pa se odpovejo zakonski pravici do prehrane, kar je nedopustno in posega v izvrševanje svobode vere iz 41. člena ustave,« še dodaja zagovornik.
Lobnik se je za ustavno presojo odločil zato, ker redno prejema prošnje za svetovanje ali posredovanje ter ugotavljanje diskriminacije zaradi neprilagoditev prehrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Poudarja, da je ustrezna prehrana v vzgojno-izobraževalnih ustanovah pomemben vidik enake obravnave otrok in mladih ter njihovega dostojanstva. Pristojno ministrstvo pa spremembam predpisov, ki bi odpravile diskriminatorno obravnavo, ni naklonjeno.
»Analiza Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2024 kaže, da 98 odstotkov vrtcev in osnovnih šol pripravlja tudi jedi za otroke z določenimi alergijami ali drugimi zdravstvenimi stanji. Večina je poročala, da s tem nimajo težav, čeprav je to zahtevno. Osebne okoliščine po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo so vse enako pomembne pri presojanju diskriminacije. Zakon ne daje možnosti proste izbire, katere osebne okoliščine upoštevati in katerih ne. To pa pomeni, da ni dopustno različno obravnavati otrok, ki določene hrane ne smejo jesti zaradi vere, in otrok, ki določene hrane ne smejo jesti zaradi njihovega zdravstvenega stanja, kot se to dela sedaj. Pričakujem, da bo to prepoznalo tudi ustavno sodišče,« pravi Lobnik in pove, da nekatere šole in vrtci to že sedaj zlahka zagotavljajo. To torej ni le teoretično možno, ampak v praksi izvedljivo brez posebnih težav in dodatnih stroškov.
Dodaja, da bi zagotavljanje prilagoditev prehrane prispevalo tudi pri uresničevanju ciljev vzgoje in izobraževanja, zlasti razvoju strpnosti in spoštovanja različnosti.
Zahteva za oceno ustavnosti je objavljena na https://zagovornik.si/izdelki/ocena-diskriminatornosti-tretjega-in-cetrtega-odstavka-4-clena-zakona-o-solski-prehrani/.
