Med prijavami domnevne diskriminacije, ki jih prejme Zagovornik načela enakosti, je največ prijav s področja zaposlovanja in dela. V letu 2019 je bilo s tega področja med zaključenimi postopki obravnave diskriminacije približno 30 odstotkov primerov.
Zaposleni in iskalci zaposlitve so med drugim zatrjevali slabšo obravnavo zaradi nosečnosti ali starševstva, zaradi bolezenske odsotnosti ali etničnega porekla. Vse to so osebne okoliščine po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo – in ko je nekdo zaradi svojih osebnih okoliščin obravnavan slabše, lahko govorimo o diskriminaciji.
Zaposleni se v teh in podobnih primerih lahko obrnejo na svoje sindikalne zaupnike, ti pa lahko podporo poiščejo tudi pri Zagovorniku načela enakosti, sta na seji predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije povedala dr. Neža Kogovšek Šalamon in dr. Matevž Kokol iz strokovne službe Zagovornika načela enakosti.
»Vsak primer je pomemben. Čeprav Zagovornik dobi le eno pritožbo na določenem področju, to ne pomeni nujno, da je to majhen problem. Lahko je ravno obratno, a se diskriminirane osebe morda nočejo izpostavljati. Ko Zagovornik določen primer obravnava, je to lahko v pomoč vsem ostalim, ki se sicer ne izpostavijo, a so morda deležni podobne slabše obravnave,« je pojasnila Kogovšek Šalamon, ki vodi Zagovornikov Oddelek za ugotavljanje diskriminacije in zagovorništvo.
Sindikalistom je predstavila nekaj obravnavanih primerov prijav diskriminacije, med drugim tudi primer, s katerim Zagovornik orje ledino pri vrednotenju delovne uspešnosti: »Merilo, da je višina nagrade odvisna od prisotnosti na delovnem mestu, je na videz nevtralno. Dejansko pa nesorazmerno prizadene tiste, ki so bili odsotni zaradi starševstva ali bolezni – to pa sta osebni okoliščini, ki ne smeta biti temelj za slabšo obravnavo,« je poudarila.
Ta primer je za sindikate še posebej zanimiv tudi zato, ker so nekatere kolektivne pogodbe napisane tako, da je odsotnost z dela – pa čeprav posledica nosečnosti, nege družinskih članov ali bolezni – lahko temelj za nižje plačilo ali nedodelitev plačnih dodatkov.
V razpravi, ki je sledila predstavitvi pristojnosti Zagovornika, so člani predsedstva sindikalne zveze med drugim izpostavili tudi problematiko prekarnih zaposlitev in navideznih samozaposlitev. Zagovornik je v zvezi s tem v oceni diskriminatornosti ureditve zdravstvenega varstva odločil, da samozaposlitev ni osebna okoliščina, opozoril pa, da je treba področje urediti bolje.
Predstavnikom Zveze svobodnih sindikatov sta predstavnika Zagovornika povedala še, da je med varovanimi osebnimi okoliščinami tudi članstvo v sindikatih.
Sindikalisti so predstavitev pozdravili in napovedali, da se bodo na Zagovornika pogosteje obrnili.