Zagovornika so obsojenke, ki prestajajo zaporno kazen v zaporu na Igu, obvestile o domnevno slabši obravnavi, ki naj bi ji bile izpostavljene v primerjavi z moškimi zaporniki, ki kazen prestajajo v zaporu na Dobu. Obsojenke so zatrjevale dejansko in pravno neenako obravnavo glede na spol. Izpostavile so več tematik:
- prebivanje na prostem (stik z naravo),
- obisk fitnesa, knjižnice, trgovine in pralnice v času, ko ima oseba možnost gibanja na prostem,
- sprejemanje obiskov,
- možnost zasebnih stikov in
- telefonske klice in uporabo elektronske komunikacije.
Obisk fitnesa, knjižnice, trgovine in pralnice v času, ko ima oseba možnost gibanja na prostem (2) so v zaporu na Igu uredili tekom postopka Zagovornika.
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij v skladu s svojim dokaznim bremenom ni uspela izkazati, da bi bilo neenako obravnavanje obsojenk dopustno in v skladu z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo. Zato je Zagovornik v točkah 3., 4. in 5. ugotovil obstoj neposredne diskriminacije na podlagi spola.
Zagovornik pravice do stika z naravo (1) ni presojal, saj Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij ne določa pravice prebivanja na prostem v naravi, temveč le pravico bivanja na prostem, kar v zaporu omogočajo.
Dokumenti:
