Banka je stranki zaprla osebni račun samo zato, ker je kubanska državljanka. Zato je Zagovornik ugotovil diskriminacijo na podlagi osebne okoliščine državljanstva pri dostopu do storitev.
Zagovornik je od kubanske državljanke, ki že vsaj desetletje živi in dela v Sloveniji, ima tu stalno bivališče in s Kubo nobenih stikov, prejel predlog za ugotavljanje diskriminacije. V njem je navedla, da ji je banka brez pojasnil in odpovednega roka zaprla osebni bančni račun samo zaradi njenega etničnega porekla in državljanstva, kateremu se po kubanski zakonodaji ni mogoče enostavno odreči.
Ko je banko zaprosila za pojasnilo, ji je ta odgovorila, da je pogodbo o vodenju osebnega bančnega računa enostransko prekinila zaradi prilagoditve poslovanja ameriškim standardom preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije najprej potrdil navedbe prijaviteljice. Zato je pred potrditvijo diskriminacije preveril, ali bi lahko poteza banke sodila med izjeme od prepovedi diskriminacije, kot jih določa zakon o varstvu pred diskriminacijo. Ugotavljal je, ali je zaprtje računa predstavljalo legitimen cilj in ali je bilo kot sredstvo za doseganje tega cilja ustrezno, edino možno in sorazmerno. Kot izjemo od prepovedi diskriminacije je namreč po zakonu o varstvu pred diskriminacijo možno obravnavati samo tiste ukrepe, ki izpolnjujejo vsa ta merila.
Zagovornik je ocenil, je banka zasledovala legitimen cilj, ko je želela narediti obvladovanje tveganja s področja pranja denarja in financiranja terorizma lažje in boljše. Je pa hkrati ocenil tudi, da je bilo zaprtje osebnega bančnega računa stranki le delno ustrezno, ne edino možno in niti sorazmerno sredstvo za doseganje zastavljenega cilja.
Le delno ustrezen je bil ukrep banke zato, ker bi stranka po zaprtju osebnega bančnega računa lahko pri banki zahtevala odprtje osnovnega bančnega računa. Tako bi za banko še naprej predstavljala enako tveganje na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, kot če bi imela odprt osebni bančni račun.
Zaprtje računa po oceni Zagovornika ni bilo edino možno sredstvo za doseganje cilja zato, ker bi banka namesto tega lahko oblikovala ustrezne načine razbiranja komitentov, ki zares predstavljajo tveganje.
Banka pa v postopku pred Zagovornikom tudi ni izkazala, da bi jo sankcije neizogibno doletele, če bi še naprej poslovala z določeno osebo določenega državljanstva, torej tudi s prijaviteljico diskriminacije kot kubansko državljanko. Posledice zaprtja računa na podlagi njenega državljanstva so torej nastale zgolj stranki in je bil zato ukrep po oceni Zagovornika tudi nesorazmeren.
Zagovornik je zato ugotovil, da je banka ravnala diskriminatorno. Stranko je pri dostopu do storitev diskriminirala na podlagi njene osebne okoliščine državljanstva.
V postopku je organ za varstvo pred diskriminacijo sicer izvedel tudi, da ameriški predpisi finančnim ustanovam med drugim res omejujejo tudi poslovanje s kubanskimi državljani, a le ko živijo na Kubi oziroma imajo s Kubo poslovne vezi. V odločbi je pojasnil tudi, da se morajo banke v Sloveniji ne glede na ameriške in morebitne druge omejitve poslovanja ravnati po slovenski ustavi in drugih predpisih, ki prepovedujejo diskriminacijo.
To je le kratek povzetek odločbe, ki je v celoti dostopna prek https://zagovornik.si/zakljucena-ugotavljanja-diskriminacije/.
Pojasnilo o tem, da so banke dolžne odpreti osnovni račun, je na povezavi https://zagovornik.si/zagovornik-banke-morajo-vsem-ponuditi-odprtje-osnovnega-placilnega-racuna/.
