Zagovornik načela enakosti je izdal priporočila glede predlogov sprememb zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakona o socialnovarstvenih prejemkih in zakona o urejanju trga dela. V priporočilih je opozoril na možnost, da bi ob uvedbi nekaterih predlaganih rešitev lahko prišlo do diskriminatorne obravnave določenih posameznikov ali skupin na podlagi njihovih osebnih okoliščin. Poslancem državnega zbora je priporočil dopolnitev in izboljšavo predlaganih sprememb zakonodaje.
Zagovornik se je glede predlaganih sprememb zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih med drugim opredelil do predloga, da bi se staršem, ki so upravičeni do otroškega dodatka, ta tri mesece avtomatično ne izplačeval v denarju, če bi bil njihov otrok neopravičeno odsoten od pouka. Čeprav to ni pojasnjeno v obrazložitvi predloga sprememb zakona, izhaja ta ukrep iz Nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje 2021–2030 in se torej nanaša predvsem na romske otroke in mladostnike oziroma njihove starše.
Zagovornik je glede te predlagane rešitve opozoril, da ni razvidno, kako je pogojevanje izplačila otroškega dodatka v denarju s tem, da otrok redno obiskuje pouk, povezano z zagotavljanjem sredstev za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kar je namen otroškega dodatka. Po oceni Zagovornika poskuša ukrep vplivati le na ravnanje staršev, potencialno pa znižuje socialno varnost otrok.
Možnost znižanja ravni socialne varnosti otrok in mladostnikov samo zaradi njihovih osebnih okoliščin je Zagovornik zaznal tudi pri predlogu, da bi se otroški dodatek znižal za tretjino, če mladostnik po zaključeni osnovni šoli ne bi nadaljeval izobraževalnega procesa.
Opozoril je, da šolanje po zaključeni osnovni šoli ni več obvezno, poleg tega pa zakonsko tudi ni določeno, da se mora otroški dodatek porabljati v enakih delih za vse tri namene – za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Znižanje otroškega dodatka za tretjino bi bilo po oceni Zagovornika posebej težavno za družine, ki so gmotno šibkejše, prizadelo pa bi tudi tiste, pri katerih otroci morda sploh nimajo zmožnosti za nadaljevanje šolanja, na primer zaradi invalidnosti.
Zagovornik je v priporočilu dodal, da so lahko vzroki izostajanja od pouka pri učencih in dijakih raznoliki, odvisni tudi od različnih osebnih okoliščin, in jih ni mogoče zvesti zgolj na pomanjkanje podpore družine pri uresničevanju pravice otroka do izobraževanja.
Opozoril je še, da je treba v primerih, ko zakon ureja položaje ljudi z določenimi osebnimi okoliščinami, v predlogu zakona cilje utemeljiti in podpreti z analizami. Zato je priporočil, da se v predlog zakona doda analizo vzrokov za neopravičene izostanke učencev od pouka in prekinitve šolanja ter analizo učinkov predlaganih zakonskih določb na enakopravnost, enake možnosti in enako obravnavo.
V priporočilu glede predlogov sprememb zakona o socialnovarstvenih prejemkih je Zagovornik poslance opozoril, da je potencialno diskriminatorno novo določilo, da se denarna socialna pomoč ne bi več plačevala tudi tistim, ki so bili pravnomočno pogojno obsojeni na kazen zapora za naklepno kaznivo dejanje.
Pojasnil je, da v nekaterih primerih izvršitev kaznivega dejanja in s tem posledica kaznovanosti ni povsem svobodna izbira posameznika – lahko je posledica neprištevnosti, odvisnosti, težav z duševnim zdravjem in podobnih osebnih okoliščin. Izvrševanje kaznivih dejanj je lahko tudi posledica revščine in socialno disfunkcionalnega okolja, v katerem posameznik živi. Po oceni Zagovornika je predlagana rešitev tudi strožja od ukrepa, ki je predviden za obsojence na zaporno kazen.
Zagovornik je poslancem državnega zbora priporočilo izdal tudi glede predloga sprememb zakona o urejanju trga dela. Med drugim je priporočil spremembo člena, ki od iskalcev zaposlitve, ki so državljani tretjih držav, zahteva znanje slovenskega jezika. Pojasnil je, da morajo biti tudi po evropskih direktivah tujci na področju zaposlovanja in dela obravnavani enako ne glede na njihove osebne okoliščine.
Priporočil je tudi odpravo razlikovanja pri upravičenosti do spodbud za zaposlovanje, ki temelji na osebni okoliščini izobrazbe. Do spodbud za zaposlovanje so namreč sedaj upravičeni le prejemniki nadomestila za brezposelnost z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo, doseženo osnovnošolsko izobrazbo, nižjo poklicno izobrazbo ali srednješolsko izobrazbo, ne pa tudi terciarno izobraženi.
To je le kratek povzetek priporočil Zagovornika, ki so dostopna na povezavi https://zagovornik.si/priporocila/.
