Zagovornik načela enakosti poslancem državnega zbora priporoča sprejetje takšnega besedila novele Kazenskega zakonika, ki bi zajelo vse oblike kaznivih dejanj, storjenih iz nagibov sovraštva in nestrpnosti. To bi zagotovilo boljšo prepoznavo in ustrezno obravnavo storilcev teh kaznivih dejanj.
Zagovornik je proučil vladni predlog novega 3. odstavka 49. člena Kazenskega zakonika (KZ) in ugotovil, da sledi njegovemu priporočilu iz leta 2019, da je treba pri kaznivih dejanjih, ki so storjena iz diskriminatornih nagibov, to upoštevati kot oteževalno okoliščino pri odmeri kazni storilcem.
Ocenil pa je, da bi po vladnem predlogu za prepoznanje diskriminatornega nagiba določenega kaznivega dejanja najprej morali dokazati, da je žrtev dejansko nekdo, ki ima določene osebne okoliščine ali pripada skupini z določenimi osebnimi okoliščinami, kar ni ustrezno. Zločini iz sovraštva in nestrpnosti so namreč taki zato, ker jih storilec naredi s prepričanjem, da žrtev, ki jo napade, ima ali zagovarja določene osebne okoliščine, do katerih storilec goji izrazito negativen in odklonilen odnos. Pomemben je torej storilčev odnos do določenih osebnih okoliščin, ne pa to, ali jih njegova žrtev dejansko ima, kot to izhaja iz vladnega predloga novele KZ.
Poslancem je zato priporočil dopolnitev vladnega predloga novele zakonika.
Kot je opozoril, je treba zagotoviti, da bodo kot kazniva dejanja, motivirana s sovražnostjo in z diskriminatornim nagibom, prepoznana tudi tista, storjena zaradi zmotnega pripisovanja določene osebne okoliščine žrtvi, ali ko je žrtev le nekako povezana z določenimi skupinami ali idejami, do katerih ima storilec sovražen odnos, ali ko je v očeh storilca žrtev le brez določene »prave« osebne okoliščine, ki jo ima storilec.
To je kratek povzetek priporočila, ki je v celoti dostopno na povezavi https://zagovornik.si/izdelki/priporocilo-zagovornika-nacela-enakosti-glede-predloga-zakona-o-spremembah-in-dopolnitvah-kazenskega-zakonika/.
