Zagovornik načela enakosti je pregledal predlog novega zakona o medijih in opozorila Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora glede predlaganih rešitev. Poslancem daje več priporočil, kako naj ga z dopolnili izboljšajo tako, da bo ustrezneje preprečeval sovražni govor v medijih.
Zagovornik v priporočilih opozarja, da je sovražni govor eno izmed najmočnejših orodij za spodbujanje in ohranjanje strukturne in sistemske diskriminacije ter tako huda oblika nedopustnega ravnanja, da ga neposredno prepoveduje že ustava. Poslancem zato predlaga, naj v novem zakonu o medijih že predvidijo možnost, da bi bile sporne vsebine v medijih ustvarjene in objavljane avtomatizirano, s pomočjo umetne inteligence. Poudarja, da mora pri takih vsebinah veljati domneva, da jih ni ustvarila oseba in da zato ne uživajo pravice do svobode izražanja, dokler zanje nekdo ne prevzame odgovornosti.
Zagovornik ocenjuje, da imajo po predlaganem besedilu zakona odgovorne osebe v medijih premalo zaščite, ko bi zavrnile ali umaknile vsebine, ki so v nasprotju z zagotavljanjem varstva človekovih pravic in prepovedjo spodbujanja neenakopravnosti in razpihovanja sovraštva. Poslancem predlaga, naj zavrnitev priprave ali objave takih vsebin ne bo urejeno le kot pravica, ampak kot dolžnost. Jasno mora biti določena tudi prepoved povračilnih ukrepov proti odgovornim osebam zaradi takšnega postopanja in ustrezno sankcioniranje kršiteljev te prepovedi.
Priporoča tudi, naj bodo v zakonu določena merila za razmejitev varstva svobode izražanja in sovražnega govora ter ustrezne sankcije. Zavzema se za določnejšo opredelitev pravice do svobode izražanja in prepovedi spodbujanja diskriminacije in nestrpnosti. Poziva pa tudi k jasnejši opredelitvi javnega interesa na področju medijev. Kot opozarja, je namreč v javnem interesu tudi preprečevanje širjenja idej in ravnanj, ki nasprotujejo ključnim jamstvom v svobodni demokratični družbi. Zato predlaga dopolnitev izključitvenih pogojev za dodeljevanje državne finančne podpore medijem in za odvzem že dodeljene finančne podpore v primeru delovanja teh medijev v nasprotju z vrednotami demokracije. Ob tem pojasnjuje, da je skladno z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo ena izmed ključnih obveznosti državnih institucij, da z javnimi sredstvi ne podpirajo protipravnih ravnanj ali organizacij, če te spodbujajo diskriminacijo in aktivno nasprotujejo ustavnim vrednotam.
Zagovornik se v priporočilih zavzema tudi za boljšo zaščito otrok kot uporabnikov medijev, sprejetje dopolnil glede oglaševanja vsebin, povezanih z verskimi skupnostmi, in za vključitev minimalnih zahtev o zagotavljanju dostopnosti medijskih vsebin tudi za osebe z invalidnostmi. Glede slednjega opozarja, da je dostopnost vseh storitev, ki so na voljo javnosti, torej tudi medijskih, splošno zapovedana z Zakonom o izenačevanju možnosti invalidov. Zaradi spoštovanja prepovedi diskriminacije pa je nujno v zakon vključiti tudi dolžnost, da morajo mediji obravnavati zahteve uporabnikov z invalidnostmi po zagotovitvi razumnih prilagoditev za dostopnost vsebin.
Poslancem priporoča še uvedbo ustreznih inšpekcijskih ukrepov in ukrepov za odstranitev oziroma prepoved razširjanja nezakonitih vsebin. Kot navaja, je treba zagotoviti, da bo možna takojšnja izdaja začasnih nujnih ukrepov v javnem interesu. Priporoča pa tudi uvedbo enotnega in ostrega sankcioniranja sovražnega govora ne glede na to, ali se v mediju pojavi kot originalna vsebina, oglas ali vsebina uporabnikov.
To je kratek povzetek priporočil, ki so skupaj z utemeljitvijo strokovne službe Zagovornika dostopna na https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2025/04/Priporocila-Zagovornika-nacela-enakosti-glede-predloga-novega-Zakona-o-medijih.pdf.
