Zagovornik je ugotovil, da je bila javna uslužbenka žrtev viktimizacije. To je oblika diskriminacije, pri kateri je nekdo negativnih posledic deležen po tem, ko poskuša preprečiti ali odpraviti diskriminacijo.
Zagovornik načela enakosti je obravnaval primer, ko je delodajalec javni uslužbenki izdal pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Postopek ugotavljanja diskriminacije je izvedel na pobudo uslužbenke, ki je zatrjevala, da ji je bil ukrep izrečen zaradi njenega opozarjanja na diskriminacijo. V svojem prostem času je namreč v enem izmed intervjujev, ki jih je dala v vlogi predsednice kulturne organizacije določene narodne skupnosti v Sloveniji, opozorila, da je ta skupnost v Sloveniji strukturno etnično diskriminirana.
Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije potrdil, da je delodajalec uslužbenko negativnim posledicam izpostavil prav zaradi njenih izjav, s katerimi je opozorila na diskriminacijo. Ugotovil je, da to izhaja že iz obrazložitve opozorila pred redno odpovedjo zaposlitve. V njem je delodajalec navedbe uslužbenke označil za neresnične in škodljive za Republiko Slovenijo in zato trdil, da je kršila obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih ima kot javna uslužbenka.
Zagovornik je v odločbi pojasnil, da je ukrepanj proti diskriminaciji več vrst – poleg prijave diskriminacije pristojnim organom je to lahko tudi razkrivanje informacij o diskriminaciji oziroma opozarjanje na diskriminacijo v intervjujih in drugih nastopih v javnosti. Pojasnil je tudi, da za ugotovitev viktimizacije ni treba predhodno ugotoviti dejanskega obstoja diskriminacije, na katero je domnevno viktimizirana oseba opozorila. Zakon o varstvu pred diskriminacijo namreč posameznike pred povračilnimi ukrepi zaradi ukrepanja proti diskriminaciji varuje tudi, ko ukrepajo v dobri veri in na podlagi dejstev, ki upravičujejo domnevo o diskriminaciji, na katero opozarjajo.
V postopku ugotavljanja diskriminacije je Zagovornik potrdil, da je uslužbenka v svojem prostem času, torej kot predsednica kulturne organizacije določene narodne skupnosti v Sloveniji, opozorila v intervjuju dala na podlagi dejstev in z željo odpraviti diskriminacijo. Tako je ugotovil zato, ker je diskriminacija te etnične skupine v Sloveniji zabeležena v številnih raziskovalnih poročilih, javna uslužbenka pa je v postopku izkazala tudi, da si tako sama kot kulturna organizacija, ki jo vodi, prizadevata za izboljšanje položaja te družbene skupine.
Zato je ugotovil, da je bila javna uslužbenka žrtev viktimizacije kot posebne oblike diskriminacije. O tej obliki diskriminacije govorimo takrat, ko je posameznik deležen negativnih posledic oziroma povračilnih ukrepov po tem, ko poskuša s svojimi opozorili ali drugim ukrepanjem preprečiti ali odpraviti diskriminacijo.
To je le kratek povzetek odločbe, v celoti jo preberite na https://zagovornik.si/zakljucena-ugotavljanja-diskriminacije/.
