Zagovornik načela enakosti se je s priporočili odzval na osnutek Zakona o visokem šolstvu. Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije priporoča izboljšave z vidika varstva pred diskriminacijo in zagotavljanja enakih možnosti. Poudarja, da so posamezne določbe in pojmi premalo jasni. Več pozornosti je treba nameniti področju invalidnosti, npr. dostopnosti visokošolskih zavodov in obravnavi študentov s posebnimi potrebami. O študentih in zaposlenih je treba zbirati podatke, da se lahko na podlagi analiz pripravijo t.i. posebni ukrepi za zagotavljanje enakih možnosti.
Zagovornik opozarja, da so določene določbe, povezane z varstvom pred diskriminacijo premalo jasne. Zakon tudi izpušča posamezne osebne okoliščine, ki jih določa Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD). Priporoča, da se v osnutku zakona pojme, vezane na diskriminacijo, opredeli tako, kot jih opredeljuje ZVarD.
Ministrstvo je opozoril tudi na nejasno opredelitev študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom. Zagovornik priporoča dovolj široko opredelitev, ki bo skladna z nacionalno zakonodajo na področju invalidnosti in mednarodnimi predpisi, kot je Konvencija o pravicah invalidov. Natančneje morajo biti v zakonu določene tudi njihove pravice.
Ugotavlja tudi, da so pravice študentov s posebnimi potrebami (študij, prehrana, bivanje, štipendiranje, prevoz) urejene v različnih aktih. Študenti morajo na različne načine in v ločenih postopkih dokazovati svojo invalidnost. Zato Zagovornik priporoča vzpostavitev enotnega postopka določanja statusa teh študentov za doseganje enake obravnave v primerljivih položajih.
V nadaljevanju Zagovornik izpostavlja pomen dostopnosti visokošolskih zavodov za osebe z invalidnostmi. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) je treba zagotoviti prilagoditve obstoječih oziroma že zgrajenih objektov v javni rabi najkasneje do konca leta 2025. To pomeni, da so javni zavodi dolžni zagotoviti dostopnost za vse. Zato ministrstvu priporoča, da dopolni merila za ustanovitev, podaljšanje akreditacije ali javno financiranje visokošolskega zavoda tako, da doda pogoj zagotavljanja dostopnosti.
Zagovornik opozarja tudi na člen, ki določa, da je vpis na izbrani visokošolski zavod možen samo preko elektronskega obrazca. Za določene skupine ljudi, zaradi njihovih osebnih okoliščin – npr. invalidnosti, elektronska komunikacija ni vedno najbolj primerna. Zato jim je treba zagotoviti komunikacijo v možnost vpisa še na druge načine, npr. prek papirnatega obrazca.
Opozarja tudi, da kljub dopolnitvi ustave s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih še ni bistvenega napredka. To bi lahko dosegli tudi tako, da se v zakon med nacionalno pomembne naloge, za katere skrbijo visokošolski zavodi, poleg slovenščine vključi tudi skrb za razvoj in učenje slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih.
Zagovornik izpostavlja tudi pomen dostopnosti učenja slovenskega jezika za tuje študente. Priporoča dostop do brezplačnih tečajev slovenščine vsem študentom, ki to potrebujejo, ne glede na njihovo državljanstvo. Na ta način se bodo lažje vključili v visokošolski sistem.
Nazadnje Zagovornik priporoča, da ministrstvo iz meril za subvencioniranje bivanja študentov izloči učni oziroma študijski uspeh. Študenti z višjo povprečno oceno ali boljšim uspehom na maturi niso nujno tisti, ki najbolj potrebujejo nastanitev v študentskem domu ali subvencijo najemnine za bivanje pri zasebniku. Priporoča tudi zbiranje podatkov o enakosti za namene varstva pred diskriminacijo in pripravo ciljno usmerjenih ukrepov za zagotavljanje enakosti.
To je kratek povzetek priporočila, ki je objavljeno na https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2024/11/Priporocilo-Zagovornika-nacela-enakosti-glede-osnutka-Zakona-o-visokem-solstvu.pdf.
