Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je na srečanju s poročevalcema Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) predstavil delovanje slovenskega organa za varstvo pred diskriminacijo. Med ukrepi, ki bi jih država še morala izvesti za učinkovitejše delo pri zagotavljanju enake obravnave in enakih možnosti, je med drugim poudaril začetek zbiranja razčlenjenih podatkov o obravnavi posameznikov in skupin z določenimi osebnimi okoliščinami na različnih področjih družbenega življenja. Uvedbo zbiranja teh podatkov je pred petimi leti Sloveniji priporočila tudi ECRI.
Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), ki deluje v okviru Sveta Evrope, pripravlja šesto poročilo o pojavu rasizma in nestrpnosti v Sloveniji. Delegacija komisije je zato obiskala tudi Zagovornika načela enakosti, ki je slovenski državni organ za varstvo pred diskriminacijo.
Zagovornik Miha Lobnik je na delovnem srečanju predstavil pristojnosti Zagovornika ter način in obseg delovanja organa. Skupaj s sodelavci je delegaciji povedal tudi za ugotovljene primere pozivanja k diskriminaciji na podlagi osebnih okoliščin rase in etničnega porekla ter vere. Zavzel se je za to, da bi upravno sodišče, ki odloča o pritožbah nad odločitvami Zagovornika, te zadeve obravnavalo prednostno. Eden izmed primerov ugotovljene diskriminacije zaradi rase na razsodbo čaka že kar pet let.
Med stvarmi, ki bi jih bilo treba na področju varstva pred diskriminacijo še izboljšati, je Lobnik med drugim izpostavil, da v Sloveniji še vedno ne zbiramo razčlenjenih podatkov o enaki obravnavi, da bi na njihovi podlagi lahko uvedli ustrezne ukrepe. Poudaril je, da je tako kot predhodno že ECRI tudi Zagovornik pristojnim večkrat priporočil uvedbo zbiranja teh podatkov kot ključnega temelja za oblikovanje in izvajanje javnih politik varstva pred diskriminacijo in spodbujanja enake obravnave. Brez teh podatkov ni možna niti priprava t. i. posebnih ukrepov, s katerimi se zagotovi ugodnejša obravnava oseb, ki so zaradi katere izmed svojih osebnih okoliščin v slabšem položaju. Zakon o varstvu pred diskriminacijo namreč zahteva, da so posebni ukrepi utemeljeni na analizah in tudi merljivi, saj jih je treba prenehati izvajati, ko dosežejo cilj.
Lobnik je izrazil tudi zaskrbljenost nad neenotno prakso inšpektoratov pri odločitvah, katere kršitelje prepovedi diskriminacije kaznovati z globo oziroma jim izdati zgolj opomin. Povedal je, da bi bilo zato in tudi zaradi večje učinkovitosti varstva pred diskriminacijo v Sloveniji dobro, ko bi Zagovornik tudi sam imel možnost izrekanja sankcij.
Poročilo ECRI o nadzoru spoštovanja človekovih pravic v Sloveniji bo objavljeno prihodnje leto.
