Zagovornik načela enakosti je v sredo, 19. oktobra v Hiši EU, organiziral dve okrogli mizi na katerih je obravnaval položaj gluhih v izobraževanju in dostopnost srednjih šol za gibalno ovirane. Izhodišče za pogovor so bila priporočila, ki jih je Zagovornik pristojnim organom izdal v okviru dveh posebnih poročil: Položaj gluhih v izobraževalnem sistemu in Dostopnost srednjih šol za gibalno ovirane. Na dogodku so sodelovali predstavniki ministrstev, izobraževalnih ustanov in organizacij civilne družbe.
Namen Zagovornikovih priporočil je izboljšanje položaja gluhih in gibalno oviranih ljudi na področju izobraževanja. Gluhi in gibalno ovirani so zaradi osebne okoliščine invalidnosti pri uresničevanju pravice do izobrazbe v manj ugodnem položaju kot drugi.
Zagovornik je pri pripravi priporočil pa je izhajal tudi iz informacij, pridobljenih s poizvedbami pri vrsti pristojnih organov in organizacij, denimo, ministrstev, organizacijah civilne družbe in izobraževalnih ustanovah.
Na okrogli mizi o položaju gluhih v izobraževalnem sistemu sta kot predstavnika ministrstev, ki so prejeli Zagovornikova priporočila, sodelovala: dr. Boris Černilec, v. d. direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, in Tanja Dular iz direktorata za invalide na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na okrogli mizi so sodelovali tudi Bernarda Kokalj, v. d. direktorice Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, Samo Rumež, direktor Centra za sluh in govor Maribor ter Aleksandra Valančič iz Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je uvodoma predstavil zakonske pristojnosti in naloge Zagovornika načela enakosti kot samostojnega državnega organa, specializiranega za varstvo pred diskriminacijo in spodbujanje enakih možnosti. Pojasnil je, da je vloga posebnih poročil opozoriti na položaj skupin ljudi z določeno osebno okoliščino na izbranem področju družbenega življenja. O svojih ugotovitvah v posebnih poročilih v skladu z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo Zagovornik obvešča Državni zbor in širšo javnost. Lobnik je poudaril pomen osveščanja tako odločevalcev kot splošne javnosti o varstvu pred diskriminacijo skupin ljudi, ki so zaradi svoje osebne okoliščine v manj ugodnem položaju.
Na okrogli mizi, ki jo je vodila mag. Jelena Aleksić, vodja oddelka za spremljanje in osveščanje pri Zagovorniku, so se udeleženci osredotočili na uresničevanje posameznih Zagovornikovih priporočil.
Dr. Boris Černilec, v. d. direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je orisal spremembe na področju izobraževanja gluhih in naglušnih v zadnjih desetih letih. Povedal je, da je danes v treh posebnih izobraževalnih zavodih zaposlenih že več kot 10 tolmačev slovenskega znakovnega jezika. Prav tako imajo po njegovih besedah vsi učenci v letošnjem šolskem letu zagotovljen pouk v slovenskem znakovnem jeziku.
Tanja Dular z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je povedala, da imamo v Sloveniji že od leta 2002 Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Že takrat je bila gluhim osebam priznana pravica do tolmača pri upravnih postopkih in izobraževanju. V pripravi je zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide, ki določa večjo dostopnost predvsem do avdiovizualnih medijskih storitev. Glede Zagovornikovega priporočila, da se zagotovi namenske štipendije za študente s posebnimi potrebami pa je Dularjeva povedala, da večjih premikov na ministrstvu še ni. Prav tako MDDSZ ni pripravilo Pravilnika o minimalnih standardih dostopnosti dobrin in storitev vključno s tistimi iz področja vzgoje in izobraževanja. Ta pravilnik bi moral biti po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov sprejet že pred več kot desetimi leti.
Bernarda Kokalj, v. d. direktorice Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, je izpostavila, da se danes večina gluhih in naglušnih izobražuje v rednih šolah. Večina učencev v njihovem ima poleg gluhote še druge vedenjske, čustvene ali zdravstvene težave. Kot pozitivno je ocenila prisotnost tolmačev slovenskega znakovnega jezika skozi celoten čas pouka. Izpostavila je tudi, da je bil na področju tehnične opremljenosti učilnic v zadnjih letih narejen pomemben korak naprej.
Samo Rumež, direktor Centra za sluh in govor Maribor, je dejal, da je treba gluhi osebi omogočiti izobraževanje v njihovem primarnem jeziku, to je v slovenskem znakovnem jeziku. Tolmačenje v njihovem zavodu je zagotovljeno ves dan, od jutranjega varstva pa do podaljšanega bivanja. V sklopu zavoda izvajajo tudi dvosmerno aktivacijo s slušečimi vrstniki. »Izvajamo redni vrtčevski program, kjer so skupaj gluhi in naglušni ter slušeči otroci. V sklopu osnovne šole organizirajo tudi skupne aktivnosti in druženje s slušečimi vrstniki okoliških osnovnih šol.
Aleksandra Valančič iz Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev je uvodoma dejala, da si vsi želimo vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne programe izobraževanja. A za to morajo biti zagotovljeni vsi pogoji, ki otroku zagotavljajo optimalni razvoj. Pri tem je opozorila, da niso pomembni le tehnični pripomočki ampak predvsem zadostno število strokovno usposobljenih pedagoških delavcev.
V razpravi je Metka Knez iz Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Kranj izrazila podporo sočasnemu opismenjevanju v slovenskem znakovnem jeziku in slovenskem jeziku. »Le bralno razumevanje in izobrazba bo gluhim in naglušnim omogočila samostojno življenje v odrasli dobi«. Doroteja Perše iz Vrtca Koper pa je opozorila na pomen zgodnje obravnave in oblik pomoči gluhim in naglušnim otrokom ter njihovim slišečim staršem že na ravni predšolske vzgoje.
Na okrogli mizi o dostopnosti srednjih šol za gibalno ovirane so sodelovali: Mira Koren Mlačnik, vodja Sektorja za predšolsko in šolsko infrastrukturo na direktoratu za investicije Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Georgi Bangiev, generalni direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor ter Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so po besedah Mire Koren Mlačnik na podlagi priporočil Zagovornika pripravili načrt aktivnosti za zagotovitev prostorske dostopnosti srednjih šol in dijaških domov za gibalno ovirane. V letu 2023 bodo pripravili natančno analiza stanja prostorske dostopnosti srednjih šol v Sloveniji. Srednje šole in dijaške domove bodo še v letošnjem letu pozvali k pripravi načrta dostopnosti. Do 1. februarja 2023 bodo imeli zavodi čas, da ministrstvu predložijo idejne zasnove rešitev in terminske načrt za izvedbo prilagoditev vseh prostorov v zavodih. To bo podlaga za pridobitev oz. porabo proračunskih in kohezijskih sredstev. Zaenkrat ima ministrstvo za ta namen v prihodnjem letu zagotovljenih milijon evrov.
Zagovornik je Ministrstvu za okolje in prostor priporočil, da pripravi predlog spremembe Gradbenega zakona tako, bo vključeval končni rok za obvezno primerno prilagoditev objektov v javni rabi ter določil pristojnost inšpekcije in globe v primeru kršitev. Tega namreč Zakon o izenačevanju možnosti invalidov ne predvideva. Iz pojasnil Georgija Bangieva iz Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor izhaja, da ministrstvo tega priporočila še ni uresničilo.
Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije je dejal, da je potrebno področje prostorske dostopnosti objektov v javni rabi sistemsko urediti. V Zvezi paraplegikov Slovenije svetujejo osnovnim in srednjim šolam glede konkretnih ukrepov za zagotovitev prostorske dostopnosti. Izpostavil je primer dobre prakse, ko arhitekt Zveze paraplegikov sodeluje z upravo Mestne občine Ljubljana in jim svetuje pri projektih novogradenj.
Pri tem je poudaril, da ko govorimo o dostopnosti ne govorimo samo o dostopnosti objektov za osebe, ki uporabljajo invalidski voziček, govorimo o dostopnosti za vse ljudi, tako starejše, starše z otroškimi vozički, ali ljudi z začasnimi gibalnimi težavami.
Posnetek dogodka s podnapisi bo v kratkem objavljen na spletni strani: www.zagovornik.si.
Vsa posebna poročila do dostopna na spletni strani: https://zagovornik.si/izdelki-zagovornika/posebna-porocila/
