Zagovornik načela enakosti je Vladi RS priporočil, da pripravi predlog spremembe Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, s katero bo omogočeno reprezentativno predstavništvo pripadnikov romske skupnosti v Svetu romske skupnosti. V postopku ocene diskriminatornosti Zakona o romski skupnosti je Zagovornik ugotovil, da več kot dve tretjini romskih društev ni vključenih v Zvezo Romov Slovenije, kar ji jemlje legitimnost predstavništva vseh Romov v Svetu romske skupnosti.
Na Zagovornika načela enakosti se je obrnil pobudnik z zahtevo po oceni diskriminatornosti Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (ZRomS-1). V pobudi je izrazil nezadovoljstvo zaradi problematične delitve na pripadnike avtohtone in neavtohtone romske skupnosti. Izpostavil je vprašanje ustreznosti zastopanosti pripadnikov celotne romske skupnosti v Sloveniji, tako avtohtone kot neavtohtone, v sestavi Sveta romske skupnosti v RS (SRS).
Zagovornik je izvedel oceno ustavnosti dela zakona (10. člen ZRomS-1), ki določa, je da je izmed 21 članov SRS 14 članov predstavnikov Zveze Romov Slovenije (ZRS), preostalih sedem pa predstavnikov romskih skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti. V postopku priprave ocene se je Zagovornik posebej osredotočil na dvotretjinsko članstvo predstavnikov ZRS v SRS.
Zagovornik je ocenjeval, ali so pripadniki neavtohtone romske skupnosti glede članstva svojih predstavnikov v SRS zaradi ekskluzivne vloge ZRS v SRS v manj ugodnem položaju od pripadnikov avtohtone romske skupnosti. Ocenjeval je torej, ali ureditev pomeni posredno diskriminacijo neavtohtone romske skupnosti pri sestavi SRS.
Zagovornik je v nadaljevanju ugotavljal dejansko stanje glede združevanja in zastopanosti pripadnikov romske skupnosti v društvih v posameznih zvezah društev. Preverjal je, koliko oz. katera društva, s koliko člani in s sedeži v katerih občinah (z avtohtono oz. neavtohtono romsko skupnostjo) so vključena v vsako od obstoječih oz. delujočih zvez romske skupnosti. Podatke so Zagovorniku posredovale štiri od skupaj petih delujočih romskih zvez. Dodatno je Zagovornik, na podlagi prošnje ene od romskih zvez, še preverjal, kako so v zvezah in še posebno v ZRS zastopani pripadniki romske skupnosti iz JV Slovenije v primerjavi s pripadniki romske skupnosti v SV Sloveniji.
Zagovornik je po pregledu podatkov ugotovil, da je v ZRS zastopan enak delež društev iz JV Slovenije in celo nekoliko večji delež društev iz območij neavtohtone romske skupnosti, kot velja za ostale štiri romske zveze skupaj. V ZRS so tudi vključena štiri romska društva iz večjih krajev in območij, kjer romska skupnost ni avtohtono naseljena. Zagovornik je ob tem tudi ugotovil, da več kot dve tretjini vseh Zagovorniku poznanih romskih društev ni vključenih v ZRS.
Na podlagi analize podatkov je Zagovornik ocenil, da z ekskluzivnostjo ZRS v SRS romska društva s sedeži v občinah na območjih, kjer romska skupnost ni tradicionalno naseljena, niso postavljena v manj ugoden položaj v primerjavi z romskimi društvi s sedeži v občinah na območjih, kjer je romska skupnost avtohtona. To pomeni, da 10. člen ZRomS-1, po kateri je v SRS štirinajst od enaindvajsetih članov predstavnikov ZRS, ni posredno diskriminatoren do neavtohtonih Romov.
Kljub temu, da Zagovornik ni ugotovil diskriminatornosti ZRomS-1, pa meni, da reprezentativnost celotne romske skupnosti v SRS ni ustrezno zagotovljena. Več kot dve tretjini romskih društev namreč ni vključenih v ZRS, kar slednji jemlje legitimnost predstavništva vseh Romov v SRS. Zagovornik je zato Vladi RS priporočil, da pripravi predlog spremembe Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, s katero bo omogočeno reprezentativno predstavništvo pripadnikov romske skupnosti v Svetu romske skupnosti Republike Slovenije.
Ocena diskriminatornosti in priporočilo je dostopno na povezavi https://zagovornik.si/izdelki/ocena-diskriminatornosti-zakona-o-romski-skupnosti/.
