Zagovornik načela enakosti ocenjuje, da je 7. člen zakona o volitvah v državni zbor diskriminatoren do oseb z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi. Ureditev po oceni organa neupravičeno omogoča odvzem volilne pravice samo osebam s temi osebnimi okoliščinami. Izključno zanje predvideva možnost odvzema volilne pravice glede na izvedensko oceno njihove zmožnosti razumeti namen, pomen in učinek volitev, medtem ko se pri ostalih državljanih teh zmožnosti niti ne ocenjuje. Zagovornik je ocenil, da takšna različna obravnava ni upravičena in da ne more biti obravnavana kot izjema od prepovedi diskriminacije. Ukrep namreč ni ne ustrezen, ne edini možen in niti sorazmeren način doseganja legitimnosti volitev in preprečevanja zlorab pri oddaji glasov. Ministrstvu za javno upravo je priporočil odpravo diskriminacije s spremembo zakona.
Zagovornik je na pobudo nevladne organizacije opravil oceno diskriminatornosti 7. člena zakona o volitvah v državni zbor. Ta omogoča odvzem volilne pravice samo osebam, ki jih sodišče zaradi njihovih osebnih okoliščin postavi pod skrbništvo in v individualnih sodnih postopkih s pomočjo izvedenca ugotovi, da niso sposobne razumeti pomena, namena in učinkov volitev. To je po mnenju nevladne organizacije neskladno z ustavo, z mednarodnim pravom in diskriminatorno.
V postopku ocene diskriminatornosti ureditve sta ministrstvi za javno upravo in za pravosodje poudarili, da se z ureditvijo zasleduje legitimen cilj, da bi pri javnih zadevah sodelovali samo državljani, ki so sposobni razumeti posledice svojih dejanj in sprejemati zavestne odločitve. Odvzem volilne pravice je po mnenju obeh ministrstev ustavnopravno dopusten, saj da je sposobnost oblikovanja lastne volje minimalni pogoj za veljavno oddajo volilnega glasu in za legitimnost volitev nasploh. Z odvzemom volilne pravice osebam, ki so postavljene pod skrbništvo, se po oceni ministrstev preprečuje, da bi te osebe oddale neveljavno glasovnico in tudi morebitne zlorabe, ko bi na njihovo voljo pri uresničevanju volilne pravice vplivali njihovi skrbniki. Ukrep je po mnenju ministrstev tudi sorazmeren, saj se volilna pravica posamezniku odvzame šele v sodnem postopku, v katerem izvedenec medicinske stroke za vsakega posameznika posebej presodi njegovo sposobnost razumeti pomen, namen in učinke volitev. Dopustnost takšne ureditve je po oceni ministrstev prek sodne prakse potrdilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.
Svet za invalide RS je Zagovorniku v postopku ocene diskriminatornosti posredoval stališče, da je odvzemanje volilne pravice osebam z intelektualnimi ali psihosocialnimi invalidnostmi nedopustno in žaljivo. Pri tem se je naslonil na Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov, po kateri je diskriminatorno že samo ocenjevanje zmožnosti razumeti namen, pomen oziroma učinek volitev. To ocenjevanje se namreč izvaja samo pri osebah s temi invalidnostmi, pri ostalih volivcih pa ne. Slovenija je konvencijo ratificirala leta 2008.
Zagovornik je v oceni diskriminatornosti potrdil očitke nevladne organizacije. Pri tem je izhajal prav iz določil konvencije o pravicah invalidov. Izpostavil je, da konvencija učinkuje samostojno in neodvisno od pravil Evropske konvencije o človekovih pravicah in prava Evropske unije. In da je v državah, ki so jo ratificirale, neločljivi del pravnega reda. Dodal je, da morajo biti po 8. in 153. členu slovenske ustave zakoni skladni tudi s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor – in torej od leta 2008 tudi s konvencijo o pravicah invalidov.
Navedel je še, da v ustavi ni določb, ki bi zakonodajalcu dovolile, da bi del državljanov zaradi njihovih invalidnosti ali drugih osebnih okoliščin omejil pri enakem in polnem uživanju temeljnih državljanskih in političnih pravic, kot je to storil v zakonu o volitvah v državni zbor. Vsako omejevanje volilne in drugih pravic je dopustno le izjemoma in samo na podlagi tehtnih, neobhodnih razlogov in šele po izvedbi strogega testa sorazmernosti, ki pa ga zakonodajalec v primeru uvedbe omejitev volilne pravice iz 7. člena zakona o volitvah v državni zbor ni opravil.
Zagovornik je za dokončanje ocene diskriminatornosti preveril, ali bi lahko možnost odvzema volilne pravice samo določenim osebam lahko obravnavali kot pravno dopustno, torej kot izjemo od prepovedi diskriminacije po zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Iskal je odgovor na vprašanja, ali različno obravnavanje nekaterih volivcev oziroma državljanov pri volilni pravici temelji na legitimnem cilju in ali je ureditev kot sredstvo za doseganje tega cilja ustrezna, edina možna in sorazmerna. Za oceno, da je ureditev diskriminatorna, zadostuje ocena, da ni bil izpolnjen eden od teh kriterijev.
Zagovornik je ocenil, da se z ukrepom zasleduje legitimen cilj zagotoviti veljavne in zakonite volitve. Nato pa je ocenil, da se samo s tem ukrepom tega cilja ne da doseči, saj se osredotoča samo na del volivcev. Ocenil je tudi, da bi bil ukrep lahko milejši – da bi morala država namesto odvzemov volilne pravice predvsem zagotavljati ukrepe, namenjene zaščiti in možnosti uporabe pravic oseb z invalidnostmi. Ukrep pa po oceni organa za varstvo pred diskriminacijo tudi ni sorazmeren, saj je odvzem volilne pravice najbolj drastičen ukrep, ki onemogoča sodelovanje na vseh volitvah, referendumih in ljudskih iniciativah.
Zagovornik je zato sklepno ocenil, da je ureditev diskriminatorna. Ministrstvo za javno upravo je s priporočilom pozval k odpravi diskriminacije s spremembo zakona. Če priporočilo ne bi bilo upoštevano, lahko Zagovornik vloži pobudo za oceno ustavnosti obravnavanega zakona. Ustavno sodišče je tista državna ustanova, ki dokončno odloči, ali je določen predpis neustaven.
Število odvzemov volilne pravice sicer po uveljavitvi spremembe 7. člena zakona o volitvah v državni zbor v marcu 2021 narašča. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo na volitvah v Evropski parlament v letu 2019 onemogočeno voliti 2.035 slovenskim državljanom. Januarja 2022 je bila volilna pravica odvzeta 2.929 državljanom, 10. februarja 2022 pa 3.016.
To je le kratek povzetek Zagovornikove ocene diskriminatornosti in priporočila. Dokumenta sta v celoti dostopna na spletni strani organa: https://zagovornik.si/ocene-diskriminatornosti/.
