Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je v Državnem svetu predstavil redno letno poročilo Zagovornika načela enakosti za leto 2021.
Državni svetniki so poročilo ocenili kot kakovostno, obširno, pregledno, informativno in podkrepljeno s konkretnimi podatki.
Dejstvo, da je v 2021 Zagovornik pomoč in podporo nudil 415 ljudem, kar je 151 osebam več kot 2020, je zanje dober pokazatelj, da Zagovornika v slovenskem prostoru postaja čedalje bolj prepoznan in da mu ljudje zaupajo.
Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je zagovorniku čestital za letno poročilo: »Tako dobro pripravljenih poročil, v katerih vsak zlahka najde tematiko, ki jo išče, nisem videl veliko, je pa zagotovo vaše vsakoletno poročilo najboljše,« je dejal. Tako lahko odločevalci iz njega razberejo bistvo dogajanja in temu primerno usmerijo delo, je dodal.
Zagovornikovo redno letno poročilo za leto 2021 je v elektronski obliki dostopno na povezavi: https://zagovornik.si/letno-porocilo.
Več o delu Zagovornika v letu 2021:
Med obravnavanimi primeri domnevne diskriminacije, ki jih je Zagovornik zaključil leta 2021, je bilo sicer največ zadev s področja zaposlovanja in dela, dostopa do dobrin in storitev in s področja socialnih pravic.
Prijavitelji domnevne diskriminacije so največkrat zatrjevali diskriminacijo zaradi njihovih osebnih okoliščin invalidnosti, narodnosti, rase ali etničnega porekla, spola in starosti.
Zagovornik je opravil tudi približno 1.700 ur svetovanja, pomoč in podporo pa pri tem nudil 415 ljudem, ki so menili, da so diskriminirani.
V okviru spremljanja stanja na področju diskriminacije in osveščanja je pripravil dve posebni poročili, in sicer o položaju gluhih v izobraževalnem sistemu in o položaju transspolnih ljudi v postopkih medicinske potrditve spolne identitete in pravnega priznanja spola v Sloveniji. Na podlagi ugotovitev iz posebnih poročil je pristojnim priporočil ukrepanje za odpravo diskriminatorne obravnave.
Tudi v letu 2021 je Zagovornikovo delovanje zaznamovala epidemija covida-19. Opravil je več ocen diskriminatornosti predpisov in izdal več priporočil za izboljšanje položaja skupin in posameznikov z določenimi osebnimi okoliščinami, ki bi lahko bili zaradi ukrepov deležni diskriminatorne obravnave.
Med drugim je v oceni diskriminatornosti odlokov in sklepov, ki so bili podlaga za zaprtje šol med epidemijo, ugotovil, da je imelo dolgotrajno zaprtje šol diskriminatorne učinke za vse otroke in mladostnike, še posebej negativen učinek pa na ranljive skupine otrok in mladostnikov.
Ocenil je, da je bila omejitev izhoda iz države, ki je veljala med 29. marcem in 8. aprilom 2021, diskriminatorna do nekaterih prebivalcev, saj jim je samo zaradi njihovih osebnih okoliščin zdravstvenega stanja oziroma narodnosti ali etničnega porekla in državljanstva omejila uživanje ustavnih pravic do svobode gibanja, zasebne lastnine in zasebnega življenja.
Oceno diskriminatornosti je opravil tudi glede pogoja PCT oziroma zahteve po izpolnjevanju pogoja prebolelosti, cepljenosti ali negativnega izvida testiranja na covid-19 za dostop do nekaterih dobrin in storitev. Ocenil je, da pogoj PCT ne pomeni diskriminacije, saj so bile vse dobrine in storitve še vedno dostopne vsakemu, če je le izpolnil enega od pogojev, kar je lahko dosegel ne glede na svoje osebne okoliščine.
Zagovornik v postopku ugotavljanja diskriminacije pri zdravstveni obravnavi stanovalcev domov za starejše občane (DSO), ki so zboleli za covidom-19, diskriminacije ni ugotovil. Ni mogel potrditi navedb, da bi bilo stanovalcem DSO zgolj na podlagi njihovih osebnih okoliščin starosti, zdravstvenega stanja in kraja bivanja poseženo v pravico do bolnišnične obravnave. Dodal je, da njegove ugotovitve ne izključujejo možnosti, da je bila pri zdravljenju katerega od stanovalcev DSO storjena strokovna napaka, kar pa ne sodi v polje diskriminacije.
V 2021 se je zaključila tudi prva sodna etapa v primeru diskriminacije kolesarskega sodnika zaradi njegove starosti, v katerem je Zagovornik leta 2019 prvič prevzel vlogo zastopanja in spremljanja stranke na sodišču. Ljubljansko okrajno sodišče je v razsodbi, ki še ni pravnomočna, potrdilo, da je bil kolesarski sodnik res žrtev starizma.
Vsi našteti in drugi izdelki Zagovornika so v letnem poročilu podrobneje predstavljeni, poročilo pa je tudi tokrat razdeljeno na dva dela. V prvem delu so opisane vse dejavnosti in naloge Zagovornika, v drugem pa so izdelki zaradi priročnosti razdeljeni po osebnih okoliščinah domnevne diskriminacije, po področjih diskriminacije in po delovnih področjih ministrstev in drugih državnih organov.
V poročilu je tako med drugim še pregled izsledkov poizvedb, prek katerih je Zagovornik spremljal stanje na področju diskriminacije v Sloveniji, v kar je vključil več kot 230 različnih organizacij. Povzeto pa je tudi Zagovornikovo sodelovanja z evropskimi organi in drugimi organizacijami s področja varstva pred diskriminacijo in zagotavljanja enake obravnave in enakih možnosti.
Del poročila je posvečen Peti regionalni konferenci zagovornikov načela enakosti iz jugovzhodne Evrope, ki jo je Zagovornik gostil v Ljubljani in so se je udeležili predstavniki vseh organov za enakost iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Severne Makedonije in Srbije.
