Kot institucija je Zagovornik v prvem petletnem mandatu v celoti zaživel z uspešnim in sistematičnim izvajanjem vseh zakonsko določenih funkcij, je na srečanju povedal zagovornik. Predsednik republike pa je ugotovil, da Zagovornik pomembno prispeva k družbi enakih možnosti, in zaželel, da bi enako uspešno in profesionalno deloval tudi v drugem petletnem mandatu.
Predstojnik organa za varstvo pred diskriminacijo, zagovornik Miha Lobnik, je predsedniku republike Borutu Pahorju predal letno poročilo in predstavil delovanje Zagovornika v letu 2021. Seznanil ga je z najbolj perečimi izzivi s področja zagotavljanja enake obravnave in enakih možnosti.
Ob tem se mu je zahvalil za sodelovanje na 5. regionalni konferenci zagovornikov načela enakosti iz jugovzhodne Evrope, ki je oktobra 2021 potekala v Sloveniji in prispevala tudi k mednarodni prepoznavnosti institucije Zagovornika.
Predsednik Pahor je z zadovoljstvom ugotovil, da je Zagovornik načela enakosti postal institucija, ki pomembno prispeva k družbi enakih možnosti. Z vestnim in raznovrstnim delom, tudi na področju raziskovanja in osveščanja, je postal prepoznaven organ, ki ga ljudje spoštujejo in v javnosti uživa visok ugled.
Lobniku in vsem njegovim sodelavcem se je zahvalil za odlično opravljeno delo in jim zaželel, da bi enako uspešno in profesionalno delovali tudi v drugem petletnem mandatu.
Več o delu Zagovornika v letu 2021:
Zagovornik načela enakosti je v letu 2021 dopolnil peto leto delovanja. Prvemu predstojniku Zagovornika Mihi Lobniku je državni zbor oktobra 2021 podelil nov petletni mandat.
Med obravnavanimi primeri domnevne diskriminacije, ki jih je Zagovornik zaključil leta 2021, je bilo največ zadev s področja zaposlovanja in dela, dostopa do dobrin in storitev in s področja socialnih pravic.
Prijavitelji domnevne diskriminacije so največkrat zatrjevali diskriminacijo zaradi njihovih osebnih okoliščin invalidnosti, narodnosti, rase ali etničnega porekla, spola in starosti.
Zagovornik je opravil tudi približno 1.700 ur svetovanja, pomoč in podporo pa pri tem nudil 415 ljudem, ki so menili, da so diskriminirani.
V okviru spremljanja stanja na področju diskriminacije in osveščanja je pripravil dve posebni poročili, in sicer o položaju gluhih v izobraževalnem sistemu in o položaju transspolnih ljudi v postopkih medicinske potrditve spolne identitete in pravnega priznanja spola v Sloveniji. Na podlagi ugotovitev iz posebnih poročil je pristojnim priporočil ukrepanje za odpravo diskriminatorne obravnave.
Tudi v letu 2021 je Zagovornikovo delovanje zaznamovala epidemija covida-19. Opravil je več ocen diskriminatornosti predpisov in izdal več priporočil za izboljšanje položaja skupin in posameznikov z določenimi osebnimi okoliščinami, ki bi lahko bili zaradi ukrepov deležni diskriminatorne obravnave.
Med drugim je v oceni diskriminatornosti odlokov in sklepov, ki so bili podlaga za zaprtje šol med epidemijo, ugotovil, da je imelo dolgotrajno zaprtje šol diskriminatorne učinke za vse otroke in mladostnike, še posebej negativen učinek pa na ranljive skupine otrok in mladostnikov.
Ocenil je, da je bila omejitev izhoda iz države, ki je veljala med 29. marcem in 8. aprilom 2021, diskriminatorna do nekaterih prebivalcev, saj jim je samo zaradi njihovih osebnih okoliščin zdravstvenega stanja oziroma narodnosti ali etničnega porekla in državljanstva omejila uživanje ustavnih pravic do svobode gibanja, zasebne lastnine in zasebnega življenja.
Oceno diskriminatornosti je opravil tudi glede pogoja PCT oziroma zahteve po izpolnjevanju pogoja prebolelosti, cepljenosti ali negativnega izvida testiranja na covid-19 za dostop do nekaterih dobrin in storitev. Ocenil je, da pogoj PCT ne pomeni diskriminacije, saj so bile vse dobrine in storitve še vedno dostopne vsakemu, če je le izpolnil enega od pogojev, kar je lahko dosegel ne glede na svoje osebne okoliščine.
Zagovornik v postopku ugotavljanja diskriminacije pri zdravstveni obravnavi stanovalcev domov za starejše občane (DSO), ki so zboleli za covidom-19, diskriminacije ni ugotovil. Ni mogel potrditi navedb, da bi bilo stanovalcem DSO zgolj na podlagi njihovih osebnih okoliščin starosti, zdravstvenega stanja in kraja bivanja poseženo v pravico do bolnišnične obravnave. Dodal je, da njegove ugotovitve ne izključujejo možnosti, da je bila pri zdravljenju katerega od stanovalcev DSO storjena strokovna napaka, kar pa ne sodi v polje diskriminacije.
V 2021 se je zaključila tudi prva sodna etapa v primeru diskriminacije kolesarskega sodnika zaradi njegove starosti, v katerem je Zagovornik leta 2019 prvič prevzel vlogo zastopanja in spremljanja stranke na sodišču. Ljubljansko okrajno sodišče je v razsodbi, ki še ni pravnomočna, potrdilo, da je bil kolesarski sodnik res žrtev starizma.
Vsi našteti in drugi izdelki Zagovornika so v letnem poročilu podrobneje predstavljeni, poročilo pa je tudi tokrat razdeljeno na dva dela. V prvem delu so opisane vse dejavnosti in naloge Zagovornika, v drugem pa so izdelki zaradi priročnosti razdeljeni po osebnih okoliščinah domnevne diskriminacije, po področjih diskriminacije in po delovnih področjih ministrstev in drugih državnih organov.
V poročilu je tako med drugim še pregled izsledkov poizvedb, prek katerih je Zagovornik spremljal stanje na področju diskriminacije v Sloveniji, v kar je vključil več kot 230 različnih organizacij. Povzeto pa je tudi Zagovornikovo sodelovanja z evropskimi organi in drugimi organizacijami s področja varstva pred diskriminacijo in zagotavljanja enake obravnave in enakih možnosti.
Del poročila je posvečen Peti regionalni konferenci zagovornikov načela enakosti iz jugovzhodne Evrope, ki jo je Zagovornik gostil v Ljubljani in so se je udeležili predstavniki vseh organov za enakost iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Severne Makedonije in Srbije.
Zagovornikovo redno letno poročilo za leto 2021 je v elektronski obliki dostopno na povezavi: https://zagovornik.si/letno-porocilo.
