Zagovornik načela enakosti je opravil oceno diskriminatornosti delov Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki določajo obdobje, ko delodajalci zaposlenim niso dolžni plačevati prispevkov za poklicno zavarovanje. Ocenil je, da je ureditev diskriminatorna do tistih zaposlenih, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče uspešno poklicno opravljati. Mirovanje poklicnega zavarovanja jih v slabši položaj v primerjavi z drugimi zaposlenimi neupravičeno postavlja zaradi njihovih osebnih okoliščin starševstva, spola in invalidnosti.
Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) so zaposleni, ki opravljajo posebej težka, zdravju škodljiva dela in dela, ki jih po določeni starosti ni možno več uspešno poklicno opravljati, vključeni tudi v poklicno zavarovanje. Delodajalci jim prispevke za to zavarovanje plačujejo na individualne račune, in sicer zato, da bi se lahko nato s pomočjo poklicne pokojnine predčasno umaknili s trga dela. Delodajalcem pa prispevkov za poklicno zavarovanje v določenih primerih začasno ni treba plačevati. Takšno mirovanje poklicnega zavarovanja je določeno za obdobja, ko je delavec na poklicni rehabilitaciji zaradi invalidnosti in ko je na starševskem varstvu.
Zagovornik je po prejetju predloga za obravnavo diskriminacije zaradi takšne ureditve mirovanja poklicnega zavarovanja opravil oceno diskriminatornosti delov ZPIZ-2. Pravno je pretehtal, ali ureditev v slabši položaj neupravičeno postavlja zaposlene na podlagi njihovih osebnih okoliščin starševstva in invalidnosti. Ko jim zaradi poklicne rehabilitacije ali koriščenja pravic iz starševstva poklicno zavarovanje miruje, to namreč zanje pomeni manj vplačanih prispevkov in zamik izpolnitve pogojev za poklicno upokojitev.
V postopku ocene je ministrstvo za delo Zagovorniku pojasnilo, da je mirovanje poklicnega zavarovanja uvedeno zato, ker zaposleni v času poklicne rehabilitacije ali koriščenja pravic iz starševstva dejansko ne opravljajo dela, zaradi katerega so v poklicno zavarovanje vključeni. Kot cilj takšne ureditve je navedlo finančno razbremenitev delodajalcev.
Zagovornik je zadani cilj ministrstva upošteval kot legitimen, zato je v oceni diskriminatornosti opravil še pravni test, ali je mirovanje zavarovanja ustrezen, nujno potreben in sorazmeren način za dosego zastavljenega cilja. Neenaka obravnava na podlagi osebnih okoliščin je namreč po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo pravno dopustna, če zasleduje legitimen cilj in če je hkrati tudi ustrezno, potrebno in sorazmerno sredstvo za dosego tega cilja.
Zagovornik je ocenil, da je zastavljeni cilj razbremenitve delodajalcev z mirovanjem zavarovanja možno doseči in da je to tudi najmilejši način za dosego cilja. Ocenil pa je tudi, da se z mirovanjem zavarovanja cilja ne zasleduje na sorazmeren način.
Navedel je, da ukrep sicer ni nesorazmeren za zaposlene, ki opravljajo posebej težka in zdravju škodljiva dela, saj v času, ko teh del ne opravljajo, res niso izpostavljeni velikim naporom in škodljivim vplivom. Nesorazmeren pa je za zaposlene, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ne morejo več opravljati, saj jim mirovanje zavarovanja poklicno upokojitev odloži. Za te zaposlene so po oceni Zagovornika posledice mirovanja zavarovanja nesorazmerne koristim razbremenitve delodajalca.
Zagovornik je zato sklepno ocenil, da mirovanje poklicnega zavarovanja predstavlja neposredno diskriminacijo zaradi osebnih okoliščin invalidnosti in starševstva, posredno pa tudi spola, saj so ženske še vedno tiste, ki so v večini primerov odsotne zaradi nege in varstva novorojencev. Sedanja ureditev zato ni prestala testa sorazmernosti. Na podlagi ocene bo ministrstvu za delo priporočil odpravo diskriminatorne obravnave s spremembo zakona.
To je le kratek povzetek ocene diskriminatornosti, ki je v celoti dostopna na povezavi https://zagovornik.si/izdelki/po-oceni-zagovornika-je-sedanja-ureditev-mirovanja-poklicnega-zavarovanja-diskriminatorna/.
