Na enem od lokalnih spletnih portalov je uporabnik pod različnimi članki objavljal diskriminatorne komentarje, uperjene zoper eno od priznanih manjšin. Predlagatelj je zatrjeval, da gre v komentarjih za nadlegovanje državljanov, pripadnikov te manjšinske skupnosti.
Zagovornik je na podlagi pregleda številnih javno dostopnih objav konkretnega uporabnika ugotovil, da obstaja velika verjetnost, da komentarji pomenijo diskriminatorno ravnanje v odnosu do državljanov narodne narodnosti v Republiki Sloveniji, in sicer prav na način, ki ga Zakon o varstvu pred diskriminacijo prepoznava kot ponavljajoče se množično nadlegovanje. Komentarji učinkujejo na te pripadnike narodne skupnosti tako, da zanje ustvarjajo ponižujoče, sramotilno in žaljivo okolje oz. da žalijo njihovo dostojanstvo, saj jim ne priznava suverenih narodnih oz. narodnostnih pravic, temveč jih predstavi kot manjvredne. Zagovornik se zaveda spoštovanja svobode govora, način podajanja določenih vsebin v javnih izjavah pa lahko ustvarja tudi učinek pri tistih, ki so predmet teh vsebin ali naslovniki teh izjav. Če nanje učinkuje žaljivo in če so te izjave bistveno povezane prav z njihovo določeno osebno okoliščino (kakor je to npr. ta narodnost), pomenijo te izjave ponavljajoče se množično nadlegovanje kot hujšo obliko diskriminacije. V drugem odstavku 11. člena ZVarD je opredeljena posebna oblika pozivanja k diskriminaciji, ki zajema »javno opravičevanje zapostavljanja ali preziranja oseb ali skupine oseb zaradi osebnih okoliščin …, kot tudi opravičevanje idej o prevladi ali večvrednosti osebe ali skupine oseb z določenimi značilnostmi, ki izvirajo iz navedenih osebnih okoliščin nad tistimi, ki niso člani te skupine.«
Javno informiranje preko spletnih portalov Zagovornik prepoznava kot vrsto področja javnega življenja v sklopu dostopa do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti. V Republiki Sloveniji obstaja na tem področju Kodeks regulacije sovražnega govora na slovenskih spletnih portalih, ki ga promovira Spletno oko pri Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in katerega podpisniki so vse večje medijske hiše v Republiki Slovenji kot lastnice tudi svojih spletnih portalov. Kodeks sicer ni pravno zavezujoč, vendarle pa je za lastnike oz. urednike slovenskih spletnih portalov priporočljiv. Izpostavlja zavezanost k doslednemu moderiranju uporabniških vsebin v smeri opozarjanja uporabnikov in interveniranja v primerih sovražnega govora – z možnostjo prijave sovražnega govora s strani drugih uporabnikov in tudi s sprotnim brisanjem spornih komentarjev s strani moderatorjev spletnih portalov.
Zagovornik je ugotovil, da se uredništvo portala že zaveda pomembnosti problematike sovražnega govora in nestrpnosti, saj so na portalu objavljena pravila komentiranja, v kateri uredništvo komentatorje poziva k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora, nekateri komentarji nestrpni do pripadnikov narodne skupnosti pa so bili tudi že odstranjeni. V tem duhu ter upoštevajoč sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice Delfi AS proti Estoniji je Zagovornik skladno z drugo alinejo 21. člena ZVarD portalu priporočil, da še naprej skrbi za odpravljanje sovražnega govora in nestrpnosti na svojem portalu, posebej v komentarjih k objavljenim novicam oz. člankom.
