Prijaviteljica je na spletnem portalu, na katerem fizične osebe objavljajo oglase od prodaji ali oddaji nepremičnin zasledila oglas, ki je katerem je bilo zapisano, da se nepremičnina ne oddaja migrantom, gejem in »delavcem iz juge«. Na Zagovornika se je obrnila s prošnjo za pojasnilo, ali je pristojen za tovrstne zadeve. Zagovornik je po prejemu vprašanja vpogledal na spletno mesto in ugotovil, da opisani oglas ni več objavljen. Nato je ugotovil, da je o spornem oglasu objavljena novica na novičarskem portalu skupaj s posnetkom zaslona, iz katerega je izhajalo, da je bil ta oglas objavljen, uporabnik pa ga je po prejemu prijave sam umaknil s portala.
Iz opisanega oglasa in določil ZVarD izhaja, da bi obravnavani primer nedvomno sodil v pristojnost Zagovornika, saj gre pri vprašanju navedenega oglasa za področje dostopa do dobrin in storitev, konkretno do najemnega stanovanja, ki je izrecno vključeno v ZVarD. Iz oglasa so razvidne tudi osebne okoliščine rase, etničnega porekla in spolne usmerjenosti, ki jih ZVarD v 1. odstavku 1. člena izrecno navaja kot osebne okoliščine, zaradi katerih diskriminacija ni dovoljena (kamor glede na konkretni primer sodita narodnost in spolna usmerjenost), in pa državljanstvo, ki jih ZVarD zajema pod besedno zvezo »katerakoli druga osebna okoliščina« (kar je relevantno za migrante kot osebe, ki nimajo slovenskega državljanstva). Ker oglas omenja več osebnih okoliščin, je za presojo njegove diskriminatornosti relevantna določba 1. alineje 12. člena ZVarD, ki prepoveduje večkratno (multiplo) diskriminacijo. Pri tem je nepomembno dejstvo, da je nepremičnina, ki se oddaja v najem, v zasebni lasti.
Zagovornik je po 1. odstavku 2. člena ZVarD namreč pristojen ne le za nadzor nad diskriminacijo, ki se pojavi v javnem sektorju, ampak tudi za tisto, ki se pojavlja v zasebnem sektorju, torej tudi nad najemodajalci, ki so fizične osebe in oglašujejo prosta stanovanja ali sobe na spletu.
