Zagovornik načela enakosti je prejel predlog za obravnavo domnevne diskriminacije pri prehrani v vrtcu. Otrok iz družine, v kateri se iz etičnih razlogov prehranjujejo vegetarijansko, namreč ostane brez kosila, ko je na jedilniku obrok, ki ga ni možno razdeliti na mesni in brezmesni del. Starša sta zatrjevala, da je vegetarijanstvo takšno prepričanje, da bi tudi vegetarijancem morali priznati pravno varstvo pred diskriminacijo. In na podlagi tega ocenila, da je ravnanje vrtca pri prehrani diskriminatorno. Zagovornik je ocenil, da vegetarijanstvo ne ustreza pravnim kriterijem, da bi ga lahko obravnavali kot osebno okoliščino prepričanja po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Zato je predlog za obravnavo diskriminacije zavrnil. Pristojnemu ministrstvu in Skupnosti vrtcev je kljub temu priporočil, naj vodstvom vrtcev svetujeta, da v skladu s svojimi finančnimi, kadrovskimi in organizacijskimi zmožnostmi v čim večji možni meri upoštevajo želje staršev glede prehranskih izbir.
Zagovornik je prejel predlog za obravnavo diskriminacije, v katerem sta starša otroka, ki obiskuje vrtec, zatrjevala diskriminacijo pri vrtčevski prehrani. Kot sta navedla, vrtec ne nudi vegetarijanskega jedilnika, zato otrok ostane brez kosila, ko jedi ni možno razdeliti na mesni in brezmesni del. Povedala sta, da je vegetarijanstvo moralno in etično prepričanje, ki mu sledi cela družina, in da njihov način prehranjevanja sloni na etičnem odnosu do živali. Ocenila sta, da je ravnanje vrtca, ki otroku ne zagotovi obroka, ki bi bil skladen s prepričanji staršev oziroma otroka, diskriminacija na podlagi osebne okoliščine prepričanja.
Zagovornik je najprej ugotavljal, ali je vegetarijanstvo kot način življenja lahko obravnavano kot osebna okoliščina prepričanja po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD). Za ugotovitev diskriminacije je namreč nujno, da se določena slabša obravnava zgodi zaradi katere izmed osebnih okoliščin, kot so spol, starost, barva kože, invalidnost, vera ali prepričanje in podobno. To so takšne prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statusi, ki so trajno in nerazdružljivo povezani z določeno osebo ali njeno osebnostjo in identiteto ali pa jih oseba ne spreminja zlahka. Vegetarijanstvo pa v zakonu med temi osebnimi okoliščinami ni izrecno navedeno.
Zagovornik je odločil, da vegetarijansko prehranjevanje ni takšno prepričanje, da bi ga lahko obravnavali kot osebno okoliščino po ZVarD. Pri tem se je oprl na odločitve ustavnega in vrhovnega sodišča, da je lahko pravno varovano samo takšno prepričanje, ki izkazuje konsistenten etični ali filozofski sistem in je resno, tehtno, trajno in koherentno. Oprl se je tudi na stališče Sveta Evrope, vodilne organizacije za spoštovanje človekovih pravic, ki je kot koherentno prepričanje na področju prehranjevanja potrdil le veganstvo. Veganstvo namreč na splošno prepoveduje vsakršno uporabo oziroma uživanje česarkoli živalskega izvora, ne zgolj živil.
Kot je ugotovil, koncept veganstva ni le širši, ampak tudi bistveno strožji od vegetarijanstva, saj zajema številna področja življenja, ne le prehranjevanja, in s tem že samo po sebi predstavlja celovito filozofijo ter način življenja, kar pa za vegetarijanstvo ne velja. To pa pomeni, da vegetarijanstvo ne dosega zahtevane stopnje prepričljivosti, resnosti, temeljite povezanosti in pomembnosti kot celota in zato po oceni Zagovornika ni takšno prepričanje, ki bi ga bilo mogoče pravno zaščititi v skladu s pravnimi standardi po ZVarD.
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti: »V zahtevnih primerih, kot je bil ta, se pri Zagovorniku vprašamo tudi, kaj odločitev pomeni za varstvo pred diskriminacijo na splošno. Zdi se nam izredno pomembno, da pri presoji, kaj še priznati za osebno okoliščino po ZVarD in kaj ne, strogo upoštevamo definicijo osebne okoliščine, kot izhaja iz obrazložitve predloga zakona, druge strokovne literature in pravne prakse najvišjih sodišč. In da se pri tem nanašamo tudi na to, zakaj imajo določene lastnosti že tak pravni status. S priznanjem statusa osebne okoliščine nečemu, kar to po definiciji ne more biti, bi namreč ta razmerja porušili. Povzročili bi, da bi naenkrat vse lahko dojemali kot zakonsko prepovedano diskriminacijo, kar pa ni ustrezno. Nekatere neenake obravnave so namreč diskriminacija, druge, lahko tudi bolj krivične, pa ne sodijo na pravno polje varstva pred diskriminacijo.«
Zagovornik je pri obravnavi primera iz odgovorov vrtca izvedel, da je v zadnjih letih poraslo število staršev, ki iz različnih, tudi etičnih razlogov izrazijo željo po prilagojeni prehrani za otroka. Zato je navkljub svoji odločitvi v obravnavani zadevi Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ter Skupnosti vrtcev Slovenije priporočil, da vodstvom vrtcev svetujeta, naj v skladu s svojimi finančnimi, kadrovskimi in organizacijskimi zmožnostmi pri pripravi jedilnikov v čim večji možni meri upoštevajo želje staršev in v duhu dobrega sodelovanja s starši ter spoštovanja pravice do izbire prilagodijo obroke hrane za otroke.
Odločba in priporočilo sta objavljena na https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2025/08/Odlocba-Zagovornika-glede-domnevne-diskriminacije-pri-prehrani-v-vrtcu.pdf in https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2025/08/Priporocilo-Zagovornika-glede-omogocanja-ustreznih-prilagoditev-prehrane-v-vrtcih-1.pdf.
