Zagovornik je obravnaval primer, ko je podjetje s prijavljenim kandidatom za službo opravilo razgovor v angleškem jeziku, ga napotilo na usposabljanje iz varnosti pri delu v angleškem jeziku in tudi na zdravniški pregled, nato pa sklenitev delovnega razmerja zavrnilo zato, ker ne zna slovensko. Ugotovil je diskriminacijo na podlagi osebne okoliščine jezika.
Na Zagovornika se je obrnil posameznik, ki se je prijavil na razpis za proizvodnega delavca. V oglasu za delo kot pogoj za zasedbo delovnega mesta podjetje ni navedlo znanja slovenščine. Različne faze izbirnega postopka je s kandidatom tudi izvedlo v angleškem jeziku, naposled pa sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnilo zato, ker ne zna slovensko. Zato je prijavil diskriminacijo zaradi osebne okoliščine jezika.
V postopku ugotavljanja diskriminacije je podjetje Zagovorniku pojasnilo, da bi zaradi del, ki bi jih opravljal kandidat, neznanje slovenskega jezika lahko ogrozilo kakovost izdelkov in tudi varnost končnih uporabnikov. Predvsem pa bi ogrožalo varnost in zdravje pri delu delavca.
Zagovornik je v odločbi ocenil, da za podjetje neznanje slovenščine pri kandidatu sprva ni bilo ovira. Podjetje mu je omogočilo usposabljanje iz varnosti in zdravju pri delu v angleščini, kar odvzame smisel navedbam, da se dela ne da opravljati varno, če delavec ne zna slovensko. Poleg tega je ugotovil, da je podjetje v nekaterih drugih zaposlitvenih oglasih med pogoji za izbiro navajalo tudi zahtevo po znanju slovenščine, kar zopet kaže na to, da v konkretnem primeru znanje slovenščine ni zares nujno za opravljanje dela na razpisanem delovnem mestu, saj ga podjetje ni zahtevalo že od začetka zaposlitvenega postopka.
Zagovornik je tako ugotovil, da je podjetje v obravnavanem primeru delovalo diskriminatorno na podlagi osebne okoliščine jezika. Kandidat za službo se je prijavil na razpis, pri katerem znanje slovenščine ni bilo zahtevano. Nato pa ga je podjetje samo zato, ker slovensko ne zna, obravnavalo slabše kot druge prijavljene na razpis, ki govorijo slovensko. Diskriminacija pomeni vsako neupravičeno neenako obravnavanje, pri čemer družba s svojimi navedbami in predloženimi dokazili po Zagovornikovi presoji ni uspela dokazati, da bi bila neenaka obravnava, ki je je bil deležen predlagatelj, upravičena.
Kot je še pojasnil v odločbi, za ugotovitev diskriminacije ni potreben namen kršitelja, da bi diskriminiral. Važen je diskriminatoren učinek ravnanja oziroma da bi do diskriminacije lahko prišlo.
To je kratek povzetek odločbe, ki je objavljena na Zagovornikovi spletni strani https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2024/12/Odlocba_Zagovornik-ugotovil-diskriminacijo-na-podlagi-jezika-v-zaposlitvenem-postopku.pdf.