Zagovornik načela enakosti je poslankam in poslancem Državnega zbora priporočil več izboljšav predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Med drugim je poudaril, da je pri pravici do in iz dolgotrajne oskrbe ključno spoštovanje pravice do samostojnega odločanja o sebi in neodvisnega življenja. To je posebej pomembno, ko gre za ljudi s težavami v duševnem zdravju ter ljudi s psihosocialnimi in intelektualnimi invalidnostmi.
V priporočilu na predlog zakona, ki ureja področje dolgotrajne oskrbe, se je Zagovornik zavzel za to, da je treba pri uveljavljanju pravic do dolgotrajne oskrbe, pravic iz dolgotrajne oskrbe ter pri oblikovanju storitev dolgotrajne oskrbe spoštovati pravico do samostojnega odločanja in neodvisnega življenja.
Priporočil je tudi, da se jasneje opredelijo pravice do posameznih storitev dolgotrajne oskrbe. To naj se doseže tako, da bo v zakonu jasno opredeljeno, katere storitve dolgotrajne oskrbe so zagotovljene, kakšna je njihova vsebina in kako se bodo izvrševale.
Opozoril je, da mora imeti vsaka oseba možnost samostojno odločati o sebi pri uveljavljanju pravice do dolgotrajne oskrbe. Pri tem naj se jim po potrebi nudi vsa razpoložljiva podpora (podporno odločanje). To velja tudi za osebe, ki so pod skrbništvom ali imajo zakonitega zastopnika zaradi onemogočene sposobnosti odločanja o sebi. Zagovornik je priporočil tudi, da se v zakon vključi obvezo, da se ta sposobnost redno preverja s ciljem, da se osebi lahko ponovno prizna, da ji torej ni onemogočena za vse življenje.
Zagovornik priporoča tudi, da naj se v zakonu določi načine, kako lahko posameznik samostojno in vnaprej sprejme odločitve glede dolgotrajne oskrbe, tudi z določitvijo pooblaščenca. Samostojno odločanje o sebi glede dolgotrajne oskrbe namreč zmanjšuje možnosti zlorab, ki jih tudi v družinskih odnosih ni mogoče vedno preprečiti.
Zagovornik je tudi priporočil, da se v zakonu določi obveznost obveščanja ljudi o pravicah v zvezi z dolgotrajno oskrbo po načelih dostopnosti. To pomeni v ustreznih jezikih, oblikah in tehnologijah, vključno z lahko razumljivimi informacijami. Le tako se lahko zagotovi pravica do polnega in enakega uresničevanja vseh pravic, med drugim pravice do neodvisnega življenja v okviru dolgotrajne oskrbe. Nedostopnost informacij lahko namreč povzroči diskriminacijo pri dostopu in koriščenju pravic iz dolgotrajne oskrbe.
Priporočil je tudi, da se v zakonu podrobno uredi pravno varstvo tudi za primere, če storitve dolgotrajne oskrbe po oceni oskrbovancev ne bi bile na primerni kakovostni ravni ali pa bi bile kršene njihove pravice.
Organ za varstvo pred diskriminacijo je priporočil tudi ureditev položaja otrok, ki nimajo statusa zavarovancev za dolgotrajno oskrbo in so v primerljivi situaciji kot upravičenci do dolgotrajne oskrbe.
Zagovornik je še priporočil, da se iz predloga zakona črta zahteva, da mora biti oskrbovalec družinskega člana poslovno sposoben, saj z uveljavitvijo Družinskega zakonika (DZ) in novega Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) odvzemi poslovne sposobnosti niso več možni. Tudi Odbor Združenih narodov za pravice ljudi z invalidnostmi, ki spremlja izvajanje Konvencije o pravicah invalidov, je Slovenijo že l. 2018 opozoril, da odvzemi poslovne sposobnosti zaradi invalidnosti niso dopustni.
Priporočilo Zagovornika je v celoti dostopno na povezavi: https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2023/06/Priporocila-Zagovornika-nacela-enakosti-glede-osnutka-Predloga-novega-Zakona-o-dolgotrajni-oskrbi.pdf.
