Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila pobudnica, ki je opisala svojo izkušnjo z brezdomno osebo na invalidskem vozičku, ki je bila na ljubljanski urgenci deležna zdravstvene oskrbe. Oseba je bila v bolečinah, zaradi dežja pa tudi premražena in premočena. Pobudnica je želela osebi urediti nujno namestitev. Obrnila se je na urgenco, Policijo, Center za socialno delo, Zavetišče za brezdomne osebe, Ministrstvo za zdravje in Mestno občino Ljubljana, a brez uspeha. Ministrstvu za solidarno prihodnost je Zagovornik zato priporočil, da po državi zagotovi zadostne kapacitete za krizno namestitev gibalno oviranih brezdomnih oseb.
Zagovornik načela enakosti je prejel dopis pobudnice, v katerem je opisala svojo izkušnjo, ko je v bližini urgentnega centra UKC Ljubljana srečala gibalno ovirano brezdomno osebo na invalidskem vozičku. Oseba je bila v bolečinah in zaradi dežja premražena in premočena. Pobudnica je želela osebi, ki je zaključila zdravstveno obravnavo, pomagati in najti ustrezno namestitev s potrebno zdravstveno oskrbo. Obrnila se je na pristojne institucije (UKC Ljubljana, CSD, Policijo, Mestno občino Ljubljana), a brez uspeha. Situacija se je razrešila naknadno in oseba je prišla do začasne namestitve. Pobudnica je v dopisu izrazila razočaranje nad pristojnimi institucijami.
Zagovornik je v nadaljevanju preučil ureditev ter na pristojne institucije naslovil več poizvedb. Kot so v svojih odgovorih poudarili deležniki so s stanjem na tem področju seznanjeni, stanje v Ljubljani pa naj bi izboljšalo konec leta 2025. Takrat je predvideno odprtje novega, vsem dostopnega zavetišča za brezdomce.
V nadaljevanju je Zagovornik ugotovil, da Zakon o socialnem varstvu (ZSV) in na njegovi podlagi sprejeti Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Pravilnik) natančneje ureja institut krizne namestitve starejših oseb in odraslih oseb s posebnimi potrebami. V 40a. členu namreč določa, da domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi lahko krizno namestitev starejših oseb nudijo osebi, ki je starejša od 65 let oziroma odrasli osebi s posebnimi potrebami. Krizne namestitve pa se zaradi prezasedenosti in premajhnih kadrovskih kapacitet ne izvajajo. In to kljub temu, da strokovni delavci redno podajajo prošnje oziroma vloge za nujni sprejem z zdravniškim mnenjem in socialnim poročilom centra za socialno delo. Na to dejstvo ljubljanski Center za socialno delo resorno ministrstvo opozarja že vrsto let.
Starost, zdravstveno stanje, družbeni položaj ter invalidnost so vse pravno varovane osebne okoliščine po ZVarD, na podlagi katerih posamezniki ne smejo biti slabše obravnavani. Kot je bilo v primeru, ki ga je opisala pobudnica, je imela oseba več osebnih okoliščin hkrati, saj je bila brezdomna, na invalidskem vozičku ter imela je potrebo po zdravstveni oskrbi in negi, pri čemer zaradi gibalne oviranosti ni mogla v zavetišče, ker zanjo ni dostopno.
Zagovornik je zato pristojnemu ministrstvu za solidarno prihodnost priporočil, naj na podlagi veljavnega Pravilnika po državi zagotovi zadostne kapacitete za krizne namestitve gibalno oviranih brezdomcev oziroma, da bodo socialno varstveni zavodi in domovi za starejše upoštevali prošnje za nujni sprejem na podlagi zdravniškega mnenja in socialnega poročila centra za socialno delo, v katerem bo utemeljena nujnost sprejema.
Celotno priporočilo je dostopno na povezavi https://zagovornik.si/izdelki/priporocilo-zagovornika-nacela-enakosti-glede-izvajanja-kriznih-namestitev-v-praksi/.