Zagovornik je dal več priporočil za izboljšanje predloga Akcijskega načrta 2024–2027 za Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo. Organ za varstvo pred diskriminacijo je opozoril, da je treba pri določenih ukrepih poudariti vse vidike dostopnosti za ljudi z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi invalidnostmi ter za ljudi s funkcionalnimi oviranostmi. Priporočil je tudi spodbude izdajanja literature v lahkem branju.
Zagovornik načela enakosti Ministrstvu za kulturo priporoča, naj dopolni opise nekaterih ukrepov (prenova kulturnih objektov, večanje dostopnosti za ljudi z invalidnostmi, upravljanje in vzdrževanje kulturne dediščine …) in podukrepov ter njihovih predvidenih učinkov. Zapiše naj jih tako, da bodo vključeni vsi vidiki dostopnosti za ljudi z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi invalidnostmi ter za ljudi s funkcionalnimi oviranostmi. Dostopnost namreč ne obsega le fizične dostopnosti stavb, temveč pomeni tudi dostopnost informacij in komunikacij.
Z dostopnostjo objektov v javni rabi, informacij in komunikacij se ljudem z invalidnostmi omogoča sodelovanje na različnih področjih družbenega življenja, tudi na področju kulture.
Zagovornik je opozoril, da mora država ljudem z invalidnostmi po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov omogočiti dostop do kulturnih dobrin in jim zagotoviti možnosti za lastno ustvarjalnost. Pri dostopu do kulturnih dobrin je treba upoštevati posebne potrebe ljudi z invalidnostmi.
Akcijski načrt predvideva tudi dostopnost do kulturnih dogodkov ne glede na geografske in socialne okoliščine posameznika, kar bi ministrstvo doseglo s subvencioniranjem vozovnic medkrajevnega prometa. Zagovornik je opozoril na možno podvajanje ugodnosti za skupine ljudi z določenimi osebnimi okoliščinami, ki imajo že po Zakonu o cestnem prometu pravico do brezplačne medkrajevne vozovnice. Ministrstvu priporoča, da ukrep opredeli kot posebni ukrep po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Tak ukrep mora biti utemeljen na analizi, ki bi potrjevala slabši položaj določenih skupin.
V nadaljevanju je predlagal, da v ukrep sofinanciranja produkcije kakovostne literature ministrstvo vključi tudi spodbujanje izdajanja kakovostne literature v lahkem branju. Pravica do informiranosti je ena od temeljnih človekovih pravic. Je ključna za sprejemanje utemeljenih odločitev in za vključenost v družbo. Eden od načinov, kako vsebino približati čim širšemu krogu ljudi, je lahko branje.
Besedila v lahkem branju so dostopna vsem, ki težje berejo, se težje učijo, ki ne znajo dobro slovenskega jezika oziroma imajo druge začasne ali trajne oviranosti in motnje. Teh je po nekaterih raziskavah skoraj tretjina prebivalstva. Pravno obveznost zagotavljanja te oblike besedil navaja tudi 9. člen Konvencije o pravicah invalidov, ki ureja dostopnost. Zagovornik je opozoril tudi na neustrezno uporabo izraza »gluhonem« pri ukrepu glede sofinanciranja medijskih vsebin v javnem interesu. Priporočil je uporabo izraza osebe z naglušnostjo, gluhoto, slabovidnostjo, slepoto, gluhoslepoto in intelektualnimi invalidnostmi.
Celotno priporočilo je dostopno na povezavi https://zagovornik.si/izdelki/zagovornik-s-priporocili-za-dostopnejso-kulturo/.
