Zagovornik je ocenil, da je ureditev državnega štipendiranja dijakov deloma diskriminatorna. Ko se namreč dijak z opravljeno poklicno šolo, ki je med šolanjem prejemal državno štipendijo, odloči za maturitetni tečaj in pristop k splošni maturi, mu za to dodatno leto izobraževanja državna štipendija ne pripada. Zagovornik je ocenil, da ureditev pomeni neupravičeno slabšo obravnavo dijakov s slabšim premoženjskim stanjem pri pridobivanju izobrazbe. Pristojnemu ministrstvu je priporočil spremembo zakonodaje, ki bo upoštevala posebnost maturitetnih tečajev kot bistvenih za prehod na višjo raven izobraževanja.
Zagovornik je prejel prijavo posredne diskriminacije zaradi primera, ko je dijakinja, prejemnica državne štipendije, ki je že zaključila poklicno izobraževanje, zaprosila za nadaljnje prejemanje štipendije v času maturitetnega tečaja.
Za maturitetni tečaj se je odločila zato, ker je to pogoj za pristop k splošni maturi, opravljena splošna matura pa pogoj za vpis na želeni visokošolski program. Njeni prošnji ni bilo ugodeno zaradi določb 9. člena Zakona o štipendiranju, ki določa, da se štipendija ne more dodeliti za izobraževalni program na ravni izobraževanja, ki je enaka ali nižja od ravni, ki jo je vlagatelj prošnje že dosegel. Dijakinja je z opravljeno poklicno maturo že dosegla enako, peto stopnjo izobrazbe, kot bi jo z opravljenima maturitetnim tečajem in splošno maturo.
Zagovornik je v postopku ocene diskriminatornosti presojal, ali je takšna ureditev skladna s prepovedjo diskriminacije ali pa bi jo bilo treba spremeniti zaradi zagotavljanja enake obravnave in enakih možnosti dijakov s slabšim premoženjskim stanjem pri izobraževanju.
Ugotovil je, da izključitev državnega štipendiranja posameznikov, vključenih v programe na enaki ali nižji ravni izobrazbe, kot so jo že pridobili, ne upošteva posebnosti maturitetnega tečaja kot priprave na nadaljnje izobraževanje. Ocenil je, da so zaradi ureditve dijaki iz socialno šibkih družin in že opravljeno poklicno maturo, ki bi radi prek maturitetnega tečaja pristopili tudi k splošni maturi, v slabšem položaju od dijakov z boljšim finančnim položajem, saj jih država v tem ključnem obdobju finančno ne podpira. Posledično nimajo enakih dejanskih možnosti za nadaljevanje izobraževanja in dosego višje izobrazbe, saj si brez štipendije ne morejo privoščiti dodatnega leta izobraževanja.
Po oceni Zagovornika tako pravila, ki sicer veljajo za vse enako, nesorazmerno in škodljivo učinkujejo na premoženjsko ranljive skupine dijakov. V največje breme so prav tistim, ki izhajajo iz socialno najbolj ogroženih okolij, ki bi pri nadaljevanju izobraževanja podporo najbolj potrebovali.
Zagovornik je zato Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporočil, naj zaznano diskriminatorno obravnavo odpravi. Priporočil je, naj bo maturitetni tečaj izrecno uvrščen med izobraževalne programe, pri katerih so dijaki lahko še naprej upravičeni do državne štipendije, čeprav so predhodno že pridobili enako stopnjo izobrazbe, kot jo bodo z opravljeno splošno maturo.
Ocena in priporočilo sta objavljena na https://zagovornik.si/izdelki/zagovornik-priporoca-odpravo-posredne-diskriminacije-pri-drzavnih-stipendijah/.
