Zagovornik načela enakosti je vodil postopek ugotavljanja diskriminacije v primeru osebe z invalidnostjo, ki je zaradi svoje gibalne oviranosti potrebovala posebno parkirno mesto za invalide pred vhodom v stavbo, kjer stanuje. Oseba je samoiniciativno in brez soglasja etažnih lastnikov stanovanj, v solastništvu katerih je parkirno dvorišče med tremi stavbami, označila parkirni prostor kot prostor za invalide in nanj namestila parkirno oviro. Skladno z odločitvijo na zboru etažnih lastnikov pa je upravnik stavbe, v kateri oseba živi, od nje zahteval, da parkirno oviro odstrani. Oseba je upravniku očitala, da ne poskrbi za zaščito njegovih pravic. Zato je pri Zagovorniku vložila predlog za obravnavo diskriminacije.
Zagovornik je tako v svojem postopku ugotavljal, ali je upravnik kršil prepoved diskriminacije, ko predlagatelju kot osebi z določeno invalidnostjo ni zagotovil posebnega parkirnega mesta. Šlo je za vprašanje primerne prilagoditve, ki jo za osebe z invalidnostmi predpisuje Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Primerna prilagoditev pa predstavlja način preprečevanja posredne diskriminacije, kot jo opredeljuje Zakon o varstvu pred diskriminacijo ZVarD). Osebe z invalidnostmi, ki so gibalno ovirane, so namreč prav zaradi te svoje osebne okoliščine lahko v slabšem položaju, kadar za vse velja enak režim parkiranja. Upravnik je pojasnil, da posameznemu etažnemu lastniku ne more zagotoviti parkirnega prostora brez ustreznega soglasja solastnikov dvorišča, pa čeprav gre za osebo z invalidnostjo. Zagovornik pa je upravnika opozoril, da morajo etažni lastniki upoštevati tudi določbe ZIMI in ZVarD ter da mora upravnik s tem dejstvom etažne lastnike seznaniti in si prizadevati za nediskriminatorno rešitev.
Zagovornik je zato upravniku predlagal, da na novem zboru etažnih lastnik predstavi problem predlagatelja z vidika varstva pred diskriminacijo in poskuša doseči sprejetje sklepa, s katerim bodo etažni lastniki popravili veljavni režim parkiranja tako, da bodo poskrbeli za izvedbo primerne prilagoditve za osebe z invalidnostmi. V tem primeru bi lahko primerno prilagoditev predstavljalo prav posebej označeno in zavarovano parkirno mesto za invalide. Meseca januarja 2020 je upravnik v svojem odgovoru Zagovorniku izrazil pripravljenost, da kolikor je v njegovi moči, poskrbi za predlagano rešitev. Zaradi epidemije covida-19 in z njo poveznimi ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljivega virusa, pa se je čas sklica novega zobra etažnih lastnikov izredno podaljšal. Tako je Zagovornik šele v mesecu marcu leta 2022 od upravnika izvedel za novi zbor etažnih lastnikov, na katerem pa soglasja o posebnem parkirnem mestu za invalide niso dosegli. Zato je upravnik predlagatelju priporočil, da poskušajo zadevo urediti s podpisno listino, a predlagatelj se je tej možnosti nazadnje odrekel, saj je navedel, da posebnega parkirnega mesta ne želi več (predvidoma zaradi poslabšanja njegovega zdravtvenega stanja). O tem je sam obvestil tudi Zagovornika.
Zagovornik je ugotovil, da je upravnik sledil njegovemu opozorilu. Čeprav etažni lastniki niso dosegli soglasja oz. sprejeli predlaganega sklepa, pa je Zagovornik ugotovil, da je upravnik storil, kar je lahko, ter da zato ni kršil prepovedi diskriminacije. Upravnikova pristojnost je namreč omejena. Tako sam ne more etažnih lastnikov sankcionirati zaradi njihovega diskrimnatornega ravnanja, lahko pa jih na to opozori in predlaga ustrezne rešitve. Če pa etažni lastniki kot solastniki parkirnega dvorišča o določenih zadevah, ki so pomembne za njegovo vzdrževanje (kot je tudi režim parkiranja), ne morejo doseči soglasja, lahko na predlog kateregakoli izmed njih o tem skladno z določbami Stvarnopravnega zakonika odloči sodišče v nepravdnem postopku. To možnost je imel ves čas tudi predlagatelj.
Dokumenti:
