Zagovornik načela enakosti je ugotovil, da je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije z zahtevo po dokazovanju slovenskega etničnega porekla neupravičeno izključil študentki, ki sta bili priznani kot članici slovenske narodne skupnosti v Italiji. V postopku ugotavljanja diskriminacije v zvezi z Javnim razpisom za dodelitev štipendij za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2022/2023 je ugotovil neposredno diskriminacijo zaradi etničnega porekla. Na predlog Urada pa je Sklad razpisne pogoje za leto 2023/24 že popravil.
Zagovornik se je preko medijskega poročanja v časopisu Primorski dnevnik seznanil s primerom, ko je Javni zavod za štipendiranje Republike Slovenije (Sklad) odrekel možnost prejemanja štipendije za študente v zamejstvu in po svetu, z utemeljitvijo, da nimata slovenskega porekla.
V postopku, ki ga je Zagovornik vodil po uradni dolžnosti, je ugotovil, da je Sklad v razpisu med pogoje vključil tudi dokazovanje slovenskega porekla »do drugega kolena v ravni vrsti«, kar pomeni, da so morali kandidati priložiti rojstne liste svojih prednikov. Ta pogoj sta morali izpolniti tudi študentki italijanskega in bošnjaškega porekla, čeprav sta obe obiskovali slovenske šole v Italiji in bili aktivni v slovenskih društvih. Reprezentativna slovenska organizacija jima je tudi izdala potrdilo, da sta zavedni in aktivni pripadnici slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja jasno razlikuje med: Slovenci po svetu, ki morajo običajno dokazati svoj slovenski rod ali etnično poreklo, in Slovenci v zamejstvu, ki imajo lahko drugačen status, za katerega ni potrebno posebno dokazovanje slovenskega etničnega porekla. Zanje zato skladno z Zakonom o štipendiranju med razpisnimi pogoji za pridobitev štipendije zadostuje potrdilo reprezentativne zamejske narodne skupnosti. Sklad pa je s svojim zahtevkom zaradi nejasne razmejitve pogojev v razpisu za leto 2022/2023 izenačil oba položaja.
Zagovornik se je s poizvedbami obrnil na Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (Urad) ter Sklad. Urad je opozoril, da 3. člen Okvirne konvencija za varstvo narodnih manjšin (MKUNM) ne določa same definicije, kdo je pripadnik narodne manjšine, temveč daje posameznemu pripadniku narodne manjšine pravico do proste izbire, ali bo obravnavan kot tak oziroma ali bo uveljavljal uresničevanje pravic, ki so povezane z njegovo pripadnostjo narodni manjšini, ali ne. Pojasnili so še, da noben evropski ali mednarodni akt ne določa standardov, kdo lahko velja za pripadnika narodne manjšine oz. da je opredelitev pripadnikov narodne manjšine prepuščena nacionalnim zakonodajam.
Zagovornik je ocenil, da takšna zahteva (dokazovanje slovenskega porekla za pripadnike zamejske skupnosti) pomeni neposredno diskriminacijo na podlagi etničnega porekla, saj je pripadnost narodni skupnosti zakonito dokazljiva z dejansko pripadnostjo in priznanjem s strani skupnosti.
Na predlog Urada je Sklad popravil besedilo razpisa za študijsko leto 2023/2024, ki je jasneje določil, da pripadniki slovenske narodne skupnosti v zamejstvu dokazujejo svojo pripadnost s potrdilom reprezentativne organizacije in ne z dokazovanjem etničnega porekla.
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti: »Pripadnost slovenski narodni skupnosti ni nekaj, kar se dokazuje z rodovniki, ampak nekaj, kar človek živi in kar mu skupnost priznava. Prostovoljno poslovenjenje je izraz spoštovanja do slovenske kulture in jezika, zato je prav, da ga država enakovredno upošteva pri odločanju o pravicah.«
Odločba je dostopna na povezavi https://zagovornik.si/izdelki/zagovornik-nacela-enakosti-ugotovil-diskriminacijo-pri-stipendijah-za-zamejske-studente-zaradi-pogoja-etnicnega-porekla/
