Sodelovanje z Ministrstvom za pravosodje je izjemno dobro, je zagovornik načela enakosti Miha Lobnik povedal delegaciji pod vodstvom ministrice Lilijane Kozlovič. »Pri spremljanju stanja na področju diskriminacije smo odvisni od sodelovanja z različnimi akterji, zlasti ministrstvi. Vaše hitro in argumentirano odzivanje na naša priporočila in poizvedbe cenimo. Sodelovanje z vašim ministrstvom nam je posebej pomembno, ker v vašo pristojnost spada zakonodaja, ki bi lahko omogočila zbiranje razčlenjenih podatkov o diskriminaciji, na podlagi katerih se lahko sprejme učinkovite posebne ukrepe za zagotavljanje enake obravnave in enakih možnosti.«
Ob predstaviti letnega poročila za leto 2019 so predstavniki Zagovornika ministrici med drugim povedali za občutno povečanje zadev, ki jih v obravnavo prejme Zagovornik. V letu 2019 je prejel 200 zadev, kar je še enkrat toliko kot v letu 2018. Trend rasti prijav in prošenj za svetovanje pa se nadaljuje tudi v 2020.
Izpostavili so tudi, da so ljudje na splošno bolje seznanjeni s tem, kaj je diskriminacija. To je opazno iz vsebine prejetih prijav diskriminacije, v katerih prijavitelji vse pogosteje navajajo osebno okoliščino, zaradi katere so bili slabše obravnavani. V letu 2019 je bilo prijav z navedbo osebne okoliščine okrog 80 odstotkov, leto prej pa zgolj 50 odstotkov. Povečalo se je torej zavedanje, da je za odločanje Zagovornika v določeni zadevi nujno navesti, da je bil nekdo slabše obravnavan zaradi določene osebne okoliščine, so pojasnili ministrici.
Ko Zagovornik ugotovi diskriminacijo, se kršitelji lahko z določitvami tudi ne strinjajo in jim oporekajo v upravnem sporu. Trenutno je v teku šest takih sporov, po novem tudi glede ugotovitve, da država slabše obravnava zapornice kot zapornike.
Ministrica Kozlovič je potrdila odlično sodelovanje med organoma. Pozdravila je vse večjo prepoznavnost Zagovornika in boljše zavedanje o pravici do varstva pred diskriminacijo.
Povedala je, da na ministrstvu podpirajo nadaljnjo krepitev Zagovornika načela enakosti in drugih neodvisnih državnih organov, ki pomagajo varovati vladavino prava v Sloveniji. Sporočila pa je tudi, da bo Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, ki sodi pod Ministrstvo za pravosodje, kljub pritožbi na odločbo o diskriminaciji zapornic v zaporu na Igu izboljšala razmere. Prostore bo uredila tako, da bodo imele tudi obsojenke možnost kakšno noč preživeti s partnerji, kot je to omogočeno zapornikom na Dobu.
Ministrica je pojasnila tudi argumente za spremembo Kazenskega zakonika v delu, ki se nanaša na kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Zagovornik je ob tem poudaril pomen Istanbulske konvencije in zavezanosti Slovenije k njenemu uresničevanju. V okviru pogovora o kazenski zakonodaji je Zagovornik izpostavil tudi potrebo po izboljšavi ureditve na področju zločinov iz sovraštva.
Tako kot Zagovornik je tudi pravosodno ministrstvo že razmišljalo o priložnostih in izzivih, ki jih prinašata razvoj in uporaba umetne inteligence, tako pri preiskovanju kaznivih dejanj kot širše. Lobnik in Kozlovič sta se dogovorila za sodelovanje tudi na tem področju.
