Tretje letno poročilo Zagovornika načela enakosti (Zagovornik) kaže, da se je s krepitvijo delovanja in prepoznavnosti Zagovornika povečalo tudi število prijav diskriminacije in prošenj za svetovanje strankam. Zagovornik je pripravil tudi 27 priporočil in dodatne posebne ukrepe za pravičnejšo in bolj solidarno družbo.
Število prijav diskriminacije narašča
V letu 2019 je Zagovornik prejel v obravnavo 200 novih zadev, še enkrat več kot v letu 2018, ko jih je prejel 93. V letu 2017 je bilo prijav diskriminacije 79.
Sodelavci Zagovornika so lani zaključili obravnavo 158 primerov. V 95 primerih (60%) je Zagovornik strankam nudil svetovanje, v preostalih 63 primerih (40%) pa izvedel in dokončal uradni postopek ugotavljanja diskriminacije.
Zagovornik uradni postopek ugotavljanja diskriminacije zaključi na več načinov: v letu 2019 je z odločbo ugotovil obstoj diskriminacije v šestih primerih, v osmih primerih diskriminacije ni ugotovil, v šestih primerih je izdal zavrnilno odločbo. V to statistiko niso zajeti štirje primeri, v katerih je Zagovornik tudi ugotovil diskriminacijo, a še niso zaključeni. V teh zadevah poteka spor pred Upravnim sodiščem.
Tretjino postopkov je Zagovornik zaključil s pojasnilom stranki, saj je ta tako prejela več informacij in podpore, kot če bi njeno vlogo zgolj zavrgel.
Največ primerov diskriminacije zaradi spola in na področju zaposlovanja
Med zaključenimi primeri ugotavljanja diskriminacije v letu 2019 je bil najpogostejši razlog (osebna okoliščina) za prijavo spol (14% primerov), sledijo narodnost, rasa in etnično poreklo (13% primerov). Prijavitelji so zatrjevali tudi domnevno diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin invalidnosti, spolne usmerjenosti, starosti, vere ali prepričanja, kraja bivanja, družbenega položaja, jezika in državljanstva, spolne identitete in premoženjskega stanja. Približno 16 odstotkov vseh prijaviteljev je kot osnovo za diskriminacijo navedlo druge osebne okoliščine, kot so na primer zdravstveno stanje, nosečnost ali starševstvo.
Pri Zagovorniku sklepamo, da se je poleg števila prijav povečala tudi ozaveščenost javnosti o tem, da je osebna okoliščina bistveni element za ugotavljanje diskriminacije in za izvajanje pristojnosti Zagovornika. Leta 2018 je bila namreč več kot polovica prijav brez navedene osebne okoliščine, lani pa je bilo takih le še 20 odstotkov.
Približno četrtina primerov, zaključenih v lanskem letu, se je zgodila na področju zaposlovanja in dela, petina na trgu dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji in preskrbo z njimi. V lanskem letu se je 28 odstotkov zaključenih primerov nanašalo na druga področja, ki jih Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) ne navaja izrecno. Med njimi so delovanje sodišč, upravno delovanje državnih organov, pogoji javnih razpisov ter področje medijev.
Tabela: Zatrjevane osebne okoliščine diskriminacije v zadevah, zaključenih v letu 2019
| Zatrjevane osebne okoliščine diskriminacije | Svetovanje, informiranje | Ugotavljanje diskriminacije |
Svetovanje in ugotavljanje skupaj |
Odstotek skupaj (%) |
| 1. spol | 6 | 18 | 24 | 14 |
| 2. narodnost | 5 | 7 | 12 | 7 |
| 2.1 rasa ali etnično poreklo | 5 | 6 | 11 | 6 |
| 2.2 jezik | 1 | 2 | 3 | 2 |
| 3. vera ali prepričanje | 1 | 5 | 6 | 4 |
| 4. invalidnost | 10 | 9 | 19 | 11 |
| 5. starost | 2 | 6 | 8 | 5 |
| 6. spolna usmerjenost | 7 | 2 | 9 | 5 |
| 7. spolna identiteta | 0 | 1 | 1 | 1 |
| 8. spolni izraz | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 9. družbeni položaj | 1 | 3 | 4 | 2 |
| 10. premoženjsko stanje | 0 | 1 | 1 | 1 |
| 11. izobrazba | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 12.1 državljanstvo druge EU članice | 2 | 1 | 3 | 2 |
| 12.2 državljanstvo tretje države | 1 | 1 | 2 | 1 |
| 12.3 kraj bivanja | 3 | 2 | 5 | 3 |
| Drugo | 16 | 12 | 28 | 16 |
| ni osebne okoliščine | 31 | 4 | 35 | 20 |
| Opomba: V tabeli se vsota naštetih osebnih okoliščin ne sešteje v skupno število primerov, zaključenih v letu 2019 (158). Razlog je, da en pobudnik lahko zatrjuje diskriminacijo na podlagi več osebnih okoliščin hkrati ali pa podatek o osebni okoliščini kot vzroku za diskriminacijo sploh ni bil podan. | ||||
Zagovornik prvič zastopnik stranke pred sodiščem
Zagovornikova naloga po ZVarD je tudi zagotavljanje neodvisne pomoči osebam pri uveljavljanju njihovih pravic v zvezi z varstvom pred diskriminacijo, stranke pa lahko tudi spremlja in zastopa na sodišču. Zato je v lanskem letu prevzel tudi prvo sodno zastopanje stranke, ki je vložila tožbo zaradi diskriminacije na podlagi osebne okoliščine starosti. Sodni postopek je v teku.
Zagovornik je v letu 2019 opravil več kot sto telefonskih in 140 pisnih ali osebnih svetovanj, v katerih je stranke informiral o možnostih, ki jih imajo v primerih diskriminacije, ter jih podpiral pri pisanju vlog in dopisov.
Priporočila Zagovornika za pravičnejšo in bolj solidarno družbo
Zagovornik je v letu 2019 izvedel raziskave, študije in analize, s pomočjo katerih je mogoče sprejemati primerne ukrepe za boljše varstvo pred diskriminacijo in zagotavljanje večje stopnje enakosti.
Za izboljšanje položaja najbolj ranljivih oseb je na podlagi analiz in poizvedb Zagovornik izdal 27 priporočil in pripravil tudi posebne ukrepe za večjo uravnoteženost spolov v vodstvih gospodarskih družb ter za izboljšanje zdravstvenega stanja pripadnikov romske skupnosti.
Mednarodna potrditev dela Zagovornika
Zagovornik ima pristojnost ugotavljati diskriminacijo v javnem in zasebnem sektorju, zato spremlja splošno stanje na področju varstva pred diskriminacijo.
Pri tem je tudi v letu 2019 tesno sodeloval z vsemi državnimi organi, lokalno samoupravo, s civilno družbo in nevladnimi organizacijami in z akterji v gospodarstvu. Izvedel je več delovnih sestankov, posvetovanj in tudi več izobraževalnih delavnic in terenskih obiskov, na katerih je o svojem delu osveščal širšo javnost.
Delovanje Zagovornika pa je tudi mednarodno. Kakovost dela organa in napredek Slovenije, dosežen pri institucionalizaciji varstva pred diskriminacijo, je med drugim potrdila tudi lanska izvolitev predstojnika Zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika v izvršni odbor Equineta – Evropske mreže organov za enakost.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik ocenjuje, da ima Slovenija po letih zaostanka dobro delujoč neodvisni organ za varstvo pred diskriminacijo, kar je mogoče prebrati tudi v poročilu Zagovornika. »V tretjem letu delovanja smo prejeli še enkrat več prijav diskriminacije kot leto poprej. Prav tako smo podvojili število priporočil, predlogov posebnih ukrepov in posebnih poročil. Zagovornik opravlja vse z zakonom določene naloge. Vendar nekatere zaradi pomanjkanja kadrov in sredstev v zelo omejenem obsegu,« izpostavlja zagovornik.
Letno poročilo Zagovornika za leto 2019, v katerem sta tudi prevoda Poročila Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti v Sloveniji in Univerzalnega periodičnega pregleda OZN, je dostopno na povezavi: https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2020/07/Redno-letno-porocilo-2019_splet-1.pdf
